PREROKBE – POVEM, KAR VIDIM
Že od začetka človeštva so ljudstva po vsem svetu tako ali drugače skušala dobiti vpogled v prihodnost. Pri vseh ljudstvih na vseh celinah so posebni ljudje (šamani, vrači, vidci, opazovalci drobovja, ptičjega leta, vode, gibanja zvezd in drugega) svetovali svojim voditeljem, kraljem ali poglavarjem.
Tudi v Evropi je bilo nekaj takšnih jasnovidcev, ki so napovedovali dogajanje v državi in svetu. Najbolj slavni med njimi so bili Nostradamus, slepa Bolgarka Vanga in v Srbiji Tarabići. V prejšnji številki revije so bile objavljene napovedi neznanega francoskega jasnovidca, v Nemčiji pa je po svojih napovedih že pred drugo svetovno vojno zaslovel Alois Irlmaier.
Nadarjen že kot otrok
Alois Irlmaier, rojen 1894, je rasel na domači kmetiji v Siegsdorfu pri Traunsteinu na zgornjem Bavarskem, in velja za najbolj znanega nemškega jasnovidca. Že kot otrok je bil sposoben odkrivati vodne tokove, zato je po poroki začel delati kot bajaličar in se specializiral za iskanje vode in gradnjo vodnjakov. Ker se je kmalu izkazal kot zelo nadarjen in zanesljiv bajaličar, je dobival naročila iz vseh krajev na Bavarskem. Vodo je čutil tako izrazito, da pozneje za njeno iskanje ni niti potreboval bajalice, temveč je za iskanje vode uporabljal kar svoje roke.
Vizije so se mu začele pojavljati po hudem doživetju med prvo svetovno vojno. Bil je namreč štiri dni zasut v zaklonišču brez hrane in vode. Ko so ga tovariši odkopali, je bil prava razvalina. In prav ta travma je v njem sprožila tok vizij.
Še pred začetkom druge svetovne vojne, je vojno napovedal z vsemi podrobnostmi, napovedal je tudi, kako se bo končala. Med drugo svetovno vojno je rešil marsikatero življenje, ko je »videl«, kam bodo padle bombe, pozneje pa je ljudem, ki so pogrešali svoje bližnje in znance razbiral usodo pogrešanih. Po koncu vojne Irlmaier ni več skrival jasnovidnih sposobnosti, in tisti, ki so potrebovali nasvet, so pri njem javno iskali pomoč. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da se je vsak dan pri njem vila dolga vrsta ljudi, saj je bilo po vojni več kot milijon pogrešanih nemških in avstrijskih vojakov, da ne omenjamo drugih težav, zaradi katerih so ljudje pri njem iskali pomoč. Pomagal je tudi pri razkrivanju zločinov. Ko je nekoč umrl neki moški in so ga pokopali, ni nihče dvomil o njegovi naravni smrti. Irlmaier pa je zahteval, naj izkopljejo truplo, saj je »videl«, da so v črevesju umrlega tablete, ki mu jih je podtaknila temnolasa ženska. Truplo so izkopali in v telesu umrlega našli arzen. Zastrupila ga je ljubica.
Zanimiva je prigoda, ko je bil po koncu vojne lažno obtožen prevare in zavajanja s svojimi sposobnostmi. Med zaslišanjem pred sodnikom je, da bi dokazal, da je res jasnoviden, sodniku dejal, naj pokliče ženo, ker je pravkar pri njej na obisku sodnikov prijatelj, ki ga ni videl že več let, sodnikova žena pa je oblečena v rdečo obleko. Sodnik je to storil in obtožba za prevaro je bila nemudoma ovržena. Za nasvete in pomoč ni nikoli zahteval plačila, težko je sprejel celo simbolično plačilo. Umrl je za rakom leta 1959.
Nekje sredi leta 1945 do konca leta 1948 je Irlmaierja obiskoval tudi mladi princ Konstantin Bavarski. Ta je o Irlmaierju napisal knjigo. Irlmaier mu je med drugim dejal, da bo prišlo v Evropi še do tretje svetovne vojne. Rusi naj bi nekega poznega poletja napadli Nemčijo, vendar Irlmaier atomske vojne v Evropi ni videl. Veliko njegovih napovedi se nanaša na usodo Nemčije, kar je razumljivo, saj je bila to njegova domovina in rojake je to tudi najbolj zanimalo.
Svarilna znamenja pred vojno
Preden se bo začela tretja svetovna vojna, je Irlmaier (že v petdesetih letih 20. stoletja!) omenjal naslednja znamenja:
- najprej bo blaginja, kakršne še ni bilo,
- zelo veliko ljudi bo opustilo vero,
- začel se bo propad vrednot in morale, kakršnega še ni bilo,
- nato bo v državo (Nemčijo, saj je napovedoval zanjo) prišlo zelo veliko tujcev,
- denar bo čedalje bolj izgubljal vrednost, velika inflacija bo,
- ljudje bodo plačevali s papirji, ki jih bodo vstavljali v nekakšne škatle,
- med seboj se bodo pogovarjali s škatlami in se z njimi tudi igrali,
- davki bodo tako visoki, da jih ljudje več ne bodo mogli plačevati,
- zaradi finančnega poloma in propada denarja bo prišlo do vstaj (Pariz bo v ognju, pa tudi v drugih krajih v Evropi bodo hudi nemiri. V Italiji bo veliko napadov na duhovnike. Za papeževim hrbtom je Irlmaier videl krvav nož, vendar se mu je kljub temu zdelo, da se bo papež rešil, zbežal bo, oblečen v romarsko oblačilo),
- pred izbruhom 3. svetovne vojne bo leto z obilno letino, že marca bodo spravljali seno, saj bo pomlad zelo topla,
- tik pred vojno bo prišlo še do velike naravne nesreče, ki bo naznanjala vojno,
- Nemčijo bodo nepričakovano napadli Rusi.
Po Irlmaierjevi napovedi se bo 3. svetovna vojna pravzaprav začela z dogajanjem na Bližnjem vzhodu. Napovedal je, da bo tam prišlo do velikih nemirov in bo Sirija imela pomembno vlogo. »Vidim, da si v Sredozemlju stojijo nasproti številne sovražne ladje in položaj je zelo napet.« Vnetna iskra pa bo prišla z Balkana in bo vržena naravnost v sod smodnika. Videl je, kako bosta moška nekje v svetu pokončala tretjega, neko zelo pomembno osebo. Umor pa bodo naročili in plačali drugi ljudje. Morilec bo temnopolt moški, nizke rasti, drugi ob njem bo svetlolas, nekoliko višje postave. Irlmaier je videl tudi tri številke 889, vendar ni vedel, kaj naj bi pomenile.
Naslednik umorjenega bo Rusiji takoj napovedal vojno. Samo nekaj dni pozneje se bo vsa svetovna javnost vznemirila, ker bodo Rusi tako rekoč čez noč napadli Zahodno Evropo. Nihče ne bo računal s tem, v eni noči bo umrlo več ljudi kot v vseh dotedanjih svetovnih vojnah.
Napadli bodo s tanki iz treh smeri in prodrli vse do Rheine. Obsežne krvave bitke bodo v zahodni in severni Nemčiji. Nazadnje bodo Rusi premagani, vendar z velikanskimi žrtvami. Noben Rus se ne bo vrnil domov. »V trenutku bo prišlo maščevanje onstran velike vode. Hkrati bo rumeni zmaj vdrl na Aljasko in v Kanado, vendar ne bo prišel daleč. Vidim Zemljo kot kroglo, na kateri iz peska vzletajo beli golobi, nekakšna letala brez pilotov. Vidim, kako v Nemčiji v ravni črti dežuje rumen prah. Zlati grad bo uničen. Rumena črta sega do mesta v zalivu. Ruski tanki še vozijo, toda tisti, ki sedijo v njih, so že dolgo mrtvi in počrneli. Tam, kjer bo padel ta prah, ne bo nič živega več, ne drevesa, ne grma, ne živine, ne trave.«
Vse to ne bo trajalo dolgo, pobeg večini ljudi ne bo uspel, saj bodo ubežniki obtičali v dolgih kolonah na cestah in jih bodo pomendrali ruski tanki. Irlmaier je rekel, da vidi vsesplošni kaos, zato naj nihče ne odpira nobenemu tujcu, če bo trkal, ker bo to zanj pomenilo smrt.
Irlmaier je napovedal tudi, da se bo nekega dne med vojno zelo stemnilo. »Ob strelah in grmenju bo udarila toča in silovit potres bo stresel Zemljo. Tedaj ne zapustite hiš! Veter bo gnal oblake smrti na Vzhod, po 72 urah bo vse mimo.« Strupen oblak bo pomoril veliko ljudi. Med napovedano temo, ko bodo lahko gorele le blagoslovljene sveče, saj elektrike ne bo, je Irlmaier priporočal rotečo molitev. Ne bo se smelo niti radovedno kukati skozi okno, saj bo pomenilo takojšnjo smrt. Svetoval je, naj ljudje dobro zatesnijo okna in vrata. Vsak naj bi si priskrbel dovolj hrane vsaj za tri tedne in z vodo napolnil vse mogoče posode, kadi in podobno, preden bodo usahnili izviri. Sledili bodo trije tedni brezvladja, med katerim ne bo dobro nikogar spustiti v hišo. Vendar vojne ne bo tako hitro konec, vsaj glede na naslednje Irlmaierjeve besede: »Naši mladi bodo vpoklicani, tudi prostovoljci bodo sodelovali, drugi pa bodo morali biti v postojankah v pripravljenosti in tam bodo tri poletja, preden se bodo vrnili domov. Potem bo mir, vidim, da gorijo lučke na božičnih drevescih. Po teh dogodkih bo nastopilo dolgo, srečno obdobje. Kdor ga bo doživel, mu bo dobro, lahko se bo imel za srečnega.«
Preživeli naj bi zgolj dobri ljudje in tako postavili temelje novi družbi. Irlmaier je tudi napovedal, da bo v Nemčiji sredozemsko podnebje, rasli bodo citrusi in ne bo več zim, Nemčija pa bo spet imela cesarja.
Kako bo v resnici z Irlmaierjevi napovedmi ne ve nihče. Zanje prav gotovo vedo tudi Rusi, saj je Putin kar precej let živel v Nemčiji, in tudi ve, da bi po teh napovedih Rusi izgubili vojno, tako da se takšnega napada niti ne bi loteval. Poleg tega je sam Irlmaier dejal, da se lahko njegove napovedi sčasoma spremenijo ali se izkažejo celo za zgrešene. Bolj so opozorilo, da se moramo potruditi, da se kaj takega, kar se nakazuje šele kot zasnova, ne bi zgodilo. Če pa bi se napovedi vsaj delno uresničile, je tudi dobro vedeti, kaj lahko pričakujemo, da bi znali ukrepati in se pripraviti, kot se je tudi sicer dobro pripraviti na vse neprijetne dogodke.
Buchela
Leta 1983 je v ugledni nemški založbi Droemer-Knaur svoje spomine objavila tako imenovana Pitija iz Bonna, jasnovidka Buchela (umrla 1986), s pravim imenom Margarethe Goussanthier, Nemka, ciganskega rodu. Znana je bila po tem, da so k njej zahajali bonski politiki, ministri, gospodarstveniki, tudi kancler Adenauer, ta naj bi bil pri njej reden gost. Svoje napovedi in nasvete je sprva dajala v hotelu z značilnim imenom Zweiffel (dvom), preden se je preselila v svojo hišo. Za svoje »svetovanje« ni imela stalne tarife, računala je glede na spraševalca, večinoma 20 mark, velikokrat je napovedovala tudi zastonj. Tisto, kar je leta 1983 napovedala za Nemčijo, je v tistem času zvenelo nemogoče, danes pa se njene napovedi žal uresničujejo, čeprav datumsko ni zadela prav. Napovedala je, da bodo Združene države Amerike Nemčijo izdale, ko bo v stiski. Prav tako je bila nezaupljiva do Francije in Anglije. V spominih je zapisala, da bo tujina uničila nemški denar: »Uničili bodo vaš denar in zlorabili vaše zaupanje.« Nazadnje bo Nemčijo tujina zaradi svoje nesposobnosti potegnila v skupni finančni propad. Napovedala je, da se bodo najemnine izredno povečale, prav tako revščina med upokojenci, in oblast se bo prenesla s politike na bankirje in zavarovalnice, ki si bodo med obubožanim ljudstvom gradili palače.
Prerokbe na palminih listih
Znano je, da so v preteklosti v Indiji, Nepalu, Šrilanki in Indoneziji zapisovali na palmine liste. Palmini listi so se za zapisovanje uporabljali tako kakor papirus v starem Egiptu ali pergament v stari Evropi. Na palminih listih so zapisani številni nauki, različna izročila, navodila za življenje, zdravljenje in veliko drugega. Zbirka medicinskih besedil zapisanih na palminih listih, ki jih hrani inštitut za azijske raziskave (Institute of Asian Studies) v Madrasu, je UNESCO leta 1997 razglasil za dediščino človeštva.
V številnih indijskih krajih je mogoče pri zasebnih krajevnih tako imenovanih knjižnicah palminih listov za nekaj rupij kupiti »osebni« palmin list, ki ga potegnejo iz kupa popisanih posušenih palminih listov in na njem naj bi bila zapisana usoda spraševalca. V Indiji je takšnih knjižnic od 12 do 20. Takšna oblika prerokovanja je nekakšna indijska oblika astrologije. Palmini »oraklji« strankam spregovorijo o njihovi preteklosti in prihodnosti. Še dandanes se napovedi tradicionalno zapisujejo na palmine liste.
Po indijskem izročilu naj bi knjižnico palminih listov pred 5000 leti zasnoval modri Indijec Bhrigu, ki naj bi bil povezan s tako imenovano kroniko akaša, svojevrstnim svetovnim spominom, kjer ni časa, in je zapisana tudi najmanjša podrobnost vsakega dogajanja in usoda vsakega bitja v vesolju. Ta kronika je fizičnim očem nevidna v etru, na tako imenovanem astralu, in dostop vanjo imajo samo jasnovidne osebe. Indijec Bhrigu je bil riši, znan tudi pod imenom Vashista, omenjajo ga tudi indijski sveti spisi Vede, najstarejši sveti spisi na zemlji. Rišiji so bili indijska legendarna bitja, ki naj bi po moči celo presegala indijske bogove.
Bhrigujevo knjižnico palminih listov so menihi varovali iz roda v rod in vse liste znova prepisali najpozneje na vsakih 800 let, zapisani pa so v starem sanskrtu. Zato je ob branju prerokb na palminih listih zraven tudi prevajalec, ki razlaga zapisano. Na palminih listih naj bi bila zapisana usoda človeštva do konca sveta in usoda približno 80 000 posameznikov oziroma vsakogar, ki bo knjižnico obiskal.
Posameznik dobi dva lista, na prvem je zapisana njegova življenjska pot do dne, ko je vstopil v knjižnico, na drugem pa prihodnja življenjska pot z datumom smrti. Toda človek se lahko sam odloči, koliko želi slišati, saj vsak ni pripravljen izvedeti, kdaj naj bi natančno umrl, saj bi se tako izpostavil hudi travmi. Nekaterim ljudem pa se usoda napoveduje le do določenega časa v prihodnosti, potem pa se jim naroči, naj se vrnejo na primer čez pet let, ko jim bodo prebrali še ostanek. Oglejmo si, kaj palmini listi napovedujejo za preostanek leta 2015 in prihodnja leta.
Ne preveč rožnati časi
Od julija do oktobra 2015 naj bi se politični in gospodarski položaj nekoliko umiril. Nova znanstvena odkritja in tehnične rešitve bodo ljudem nudile lažno varstvo. Pravi vladarji, ki ob uradnih vladah vladajo iz ozadja, bodo znova izrabili položaj, da bi z denarjem prevzeli oblast nad človeštvom, in sicer pod pretvezo ohranitve sveta. To bo pripeljalo do tega, da se bodo ljudje bolj povezovali. Več pozornosti bodo deležni modeli skupnega življenja in gospodarstva.
V drugi polovici leta 2015 bo manj kriznih razmer, od septembra 2015 se bo znova začela začasno krepiti blaginja, izboljšala se bo socialna varnost in položaj gospodarstva, zlasti se bo okrepil izvoz dobrin iz srednje Evrope. Težavnejše obdobje v gospodarstvu in tehniki naj bi bilo od tretjega tedna v septembru do drugega tedna v oktobru.
Decembra 2015 je treba računati s skrajnimi vremenskimi pojavi, zlasti poplavami v nekaterih predelih sveta, tam, kjer bo ta čas zima, bo huda, in bo trajala do konca marca 2016. Z vetrom, močnim deževjem in nenavadno vročino se lahko septembra in oktobra 2015 znova pojavijo stare bolezni, ki so se zdele premagane, vendar tudi nove, ki jih doslej v Evropi ni bilo. Obstaja možnost epidemije.
Do junija 2016 se bo še naprej spreminjala stara podoba sveta in zasnova verstev. Struktura velikih verskih skupnosti v Evropi, na Vzhodu in v Aziji se bo spremenila, verstva bodo imela boljši medsebojni odnos, vendar bodo v Ameriki verniki vztrajali pri starih resnicah. Tam bo med avgustom in septembrom 2016 prišlo do oboroženih versko motiviranih spopadov.
V srednji Evropi, zlasti v Nemčiji, Avstriji in Švici bodo nastale velike spremembe v oskrbi starejših in bolnih, ki jih bodo prizadeti občutili kot pravične. Prav tako se bodo postavljala nova pravila za skupno življenje. To se bo zgodilo ob koncu leta 2016.
Od aprila do konca junija 2016 bodo po vsem svetu uničevali hudi nalivi in poplave, tako bodo nastala ugodna tla za razvoj bolezni. V omenjenem času se bodo pojavile težave z novimi zdravili. Prišlo bo do ostrih javnih razprav zlasti v Nemčiji in Avstriji, kjer se bodo morali dobavitelji teh zdravil in zdravniki zagovarjati za svoja dejanja.
Iz poskusov biologov in kemikov se bo pojavila nevarnost za vse človeštvo. Od leta 2018 naprej bo nenavadna bolezen najprej v Združenih državah Amerike, potem pa tudi v Evropi in Aziji usmrtila na stotisoče ljudi. Bolnike bo prizadela že najmanjša okužba, tudi navadna praska, ki bo pri njih sprožila najhujšo mogočo okužbo in hitro smrt. Oboleli bodo pospešeno izgubljali življenjsko moč, prišlo bo do hitrega kolapsa imunskega sistema in najpozneje v treh dneh do smrti. Smrtnost med okuženimi bo izredno velika. Šele po desetletjih, po letu 2048, se bo izvedelo, da je bila ta bolezen v resnici biološko orožje, z namenom zmanjšati število prebivalcev na Zemlji.
Vladarji, ki bodo vladali, bodo nasilni, polaščali se bodo dobrin svojih podložnikov. Pod pretvezo varnosti in stabilnosti bodo s čedalje večjimi davki in bremeni ropali svoje podložnike in uničevali zasebno last. Njihovo življenje bo kratko, njihov pohlep nenasiten, sočutja skoraj ne bodo poznali. Posestniki bodo opustili polja in trgovci trgovino ter sami postali sužnji ali pa delali v poklicih, ki ne bodo ustvarjali nobenih pravih vrednosti ali dobrin.
Moralno zdravje in spoštovanje zakonov bo čedalje slabše, dokler ne bo ves svet pokvarjen in bodo zgolj iz strahu za fizično zdravje, ali ker se bodo bali lakote in smrti, še vztrajali pri pozunanjeni religioznosti in redu; edina vez med spoloma bo strast; edina pot do uspeha zlaganost. Zemljo bodo cenili le zaradi njenih materialnih zakladov. Duhovniška oblačila bodo izgubila svoj pomen. Ljudje se bodo spraševali: Zakaj naj se še držimo tradicionalnih svetih spisov? Poroke se bodo čedalje bolj opuščale. Vsak se bo imel za modreca. Sinovi in hčere se ne bodo ozirali na želje staršev, sorodnikov in življenjskega partnerja. Postali bodo sebični, pokvarjeni, goljufivi in brezobzirni. Moški in ženske bodo padli na raven predmetov za spolno zadovoljitev.
Ali se bo v prihodnjih letih vse to res tako zgodilo, je odvisno od vseh nas. Ni nujno, da se bo vse to in tako zgodilo. Tako se le nakazujejo smeri razvoja, ki izhajajo iz današnjega stanja. Vsak človek pa lahko z močjo svojih misli dejavno vpliva na te procese. Strah, panika ali vztrajanje pri starem verjetno niso pravi odgovori. Čas sprememb, v katerem živimo, prinaša tudi možnosti za človekov uspešnejši razvoj in ne zgolj tragedije. Trendi, ne glede na to, kako mogočni so videti, se ne razvijajo samo linearno. Dosežejo končne točke, pri katerih tako rekoč eksplodirajo in sprožijo nove pojave. Spremenijo smer. Začnejo znova.
Če bi človek vse vedel vnaprej, kakšne izkušnje pa bi si potem v življenju sploh nabral? Za človekov napredek je pomembno tudi, da ni pripravljen na vse, kar ga doleti, sicer se prikrajša za spoznanje. Sami si ustvarjamo svojo resničnost, in če bi vedeli za vse, bi bila prizadeta naša ustvarjalnost, naša sposobnost predvidevanja in ukrepanja, sposobnost učenja in še marsikaj. Če bi vse vedeli, ne bi več ustvarjali svoje resničnosti, ki jo oblikujemo po svobodni volji.
Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA št. 312, avgust 2015
Fotografija: Bigstockphoto.com