Pravijo, da je rak bolezen, ki jo je zelo težko ozdraviti, po drugi strani pa je tudi veliko samoozdravitev, da včasih človek res ne ve, kaj verjeti.

Ko so leta 1976 zdravniki Stamatisu Moraitisu, grškemu vojnemu veteranu diagnosticirali neozdravljivega raka pljuč, se je ta sprijaznil z usodo in s tem, da bo kmalu umrl. Devet zdravnikov mu je zagotovilo, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja, in da je edina rešitev agresivna kemoterapija. Ker se ni želel tako nevarno zdraviti, je kemoterapijo zavrnil, in se vrnil na rojstno Icarijo, otok v grškem morju.

Sprva je bil strt, vse dneve je preležal v postelji, zanj sta skrbeli žena in mati. Nekega dne se mu je vrnila želja po življenju, čeprav je mislil, da se mu življenje izteka. Začel je živeti zelo dejavno. Vsako nedeljo zjutraj se je povzpel na hrib, kjer je bila grška pravoslavna cerkev, v kateri je bil njegov ded duhovnik. Začeli so ga obiskovati tudi prijatelji, ki so kmalu izvedeli, da se je vrnil v rojstni kraj. Z njim so se ob steklenici domačega vina skoraj vsak dan pogovarjali pozno v noč. Vsaj srečen bom umrl, si je mislil.

Po nekaj mesecih je v sebi začutil novo moč. Prišlo mu je na misel, da bi uredil vrt. Ni sicer pričakoval, da bo doživel, ko bodo na vrtu dozoreli pridelki, vendar je bil vrt dober razlog za uživanje na soncu ob morju in na svežem zraku.

Minilo je šest mesecev in Moraitis je bil še zmeraj živ. Namesto da bi umrl, je pobiral pridelke z vrta, očistil družinski vinograd in se odločil, da se bo začel ukvarjati še z vinogradništvom. Vstajal je zgodaj in vse dneve preživel na prostem, na svežem zraku. Za zajtrk in kosilo je užival zelenjavo z lastnega vrta. Zvečer je šel v lokalno kavarno, kjer je igral domine pozno v noč.

Leta so minevala, on pa je bil vse bolj čil in zdrav. Nadgradil je hišo, sezidal še nekaj sob in vsako leto pridelal 1500 litrov svojega vina.

Po tridesetih letih takšnega življenja je dočakal 97 let in se odločil, da bo s svojimi izvidi obiskal zdravnike, da bi ti znova preverili, kaj je z njim. Ko je poiskal nekdanje zdravnike, nihče od njih ni bil več živ.

Moraitis je umrl star 102 leti, srečen in zdrav. Umrl je od starosti, rak, ki so ga zdravniki nekoč ugotoviti, pa je že zdavnaj izginil.

 Kaj se je zgodilo?

 Vsak bolnik veliko bolj potrebuje zaupanje in voljo, da se vrne k naravi in upošteva naravne zakonitosti, kakor da bi se oprl le na zdravila. Če želi ozdraveti, mora prenoviti telo in duha. Da je to Moraitisu uspelo ne preseneča, saj grški otok Icarija slovi po zdravi hrani in neonesnaženem okolju. Njegovi prebivalci skoraj ne poznajo bolezni srca in žilja ter raka.

Deviško oljčno olje, rukola, blitva, leča, polnovredni kruh, origano, meta, peteršilj in marsikaj drugega so živila, ki jih uživajo vsak dan. Rdeče meso večinoma uživajo le enkrat na teden.

Prebivalci tega otoka pravijo: »Morda nimamo veliko denarja, toda vsak dan imamo na mizi zdravo hrano, družimo se in veselimo z družinskimi člani in prijatelji. Čez dan ne hitimo, če je treba, pa postorimo kaj tudi ponoči. Toda ob koncu dneva ne posedamo pred televizijskim zaslonom, raje se družimo in uživamo.« Veliko tudi pešačijo, marsikdo tudi po 20 kilometrov na dan, popoldne pa počiva vsa vas. Ne poznajo stresa in tudi ne hlepenja po denarju.

Recept za zdravo življenje po vzoru prebivalcev Icarije

• Mediteranska dieta – uživajte veliko presne in biološko pridelane zelenjave in sadja. Rdeče meso naj bo na mizi največ enkrat na teden, morda se mu lahko celo odpoveste. Uživajte domače oljčno olje, semena, žita, domači polnovredni kruh, ribe.
• Pijte veliko čaja. Čaj ima odvajalne lastnosti, odstranjuje škodljive snovi iz telesa. Če je pripravljen iz domačih zelišč pa še toliko bolje.
• Če ste utrujeni, počivajte. Ne silite se k nenehni dejavnosti in privoščite si dovolj spanja. Ljudje, ki vsaj petkrat na teden počivajo popoldne po pol ure, manj zbolevajo za srčno žilnimi boleznimi. Manj imajo tudi stresnega hormona.
• Živite dejavno! Sprehajajte se, uživajte na soncu, v zelenju, gozdu, hribih ali morju. Delajte, gradite, sadite, počutite se koristne.
• Ne hitite, znebite se strahov in stresa. Družite se s prijatelji, z družinskimi člani, veliko se smejte in ničesar ne pričakujte od življenja. Prepustite se njegovi lepoti. Če je mogoče, se preselite tja, kjer ni smoga in drugih škodljivih snovi v zraku. Tja, kjer vas nihče ne bo priganjal ali silil v kaj. Živite življenje in pozabite na bolezen. Če ste zboleli za rakom, svoje misli usmerite v prihodnost in zdravje, in ne v bolezen. Tako je živel Moraitis in preživel. Preživel je tudi vse tiste, ki so ga prepričevali, da bo umrl.

 Vir: Dnevno; objavljeno v reviji AURA, december 2014, št. 304