PREHLAD IN GRIPA
Ko v časopisju beremo, da je v ambulantah vse več bolnikov s prehladnimi obolenji in gripe, sledijo tudi priporočila za cepljenje, ki še vedno velja za najučinkovitejše varovalo, a se zanj Slovenci ne odločimo prav pogosto. Vse več ljudi cepljenju tudi ne zaupa.
Zdravnik Dr. John H. Tilden (1851–1940) je že davno naznanil, da je toksemija (zakisanost telesa) temeljni vzrok bolezni. Prehladna obolenja in gripo uporabljam v prispevku kot zgled za ponazoritev vzrokov domala vseh bolezni. Ko prepoznamo vzroke, se navadno izoblikujejo logične in učinkovite rešitve za ublažitev in odpravo težav.
NAVADNI NAHOD
V članku želim predstaviti nekoliko drugačno razmišljanje in poglede na nahod.
Zanj je značilno vnetje sluznice v nosu in grlu, morda pa so vneti tudi sinusi, žrelo, požiralnik ali bronhiji. Iz vnetih sluznic teče sluz, sprva redka in vodena, pozneje pogostejša, belkasta ali zelenkasta. Nosna votlina se zoži in dihanje je oteženo. Dihalne poti se sprostijo s kihanjem, a vnetje oži odprtino in otežuje dihanje. Začasno lahko človek izgubi vonj in okus. Grlo se vname, glas postane hripav in prehlad pogosto spremlja tudi kašelj. Prizadete so lahko tudi oči in ušesa. Človek se ne počuti dobro, ima pogosto povišano temperaturo in glavobol.
Sodobna medicinska veda očitno pri zdravljenju nahoda ni veliko napredovala. Ameriško zdravniško združenje in doktorji znanosti harvardske medicinske fakultete pravijo, da so nahodna obolenja še vedno predmet raziskovanja, ki čaka na nadarjene zdravnike.
Razumevanje prehladnih obolenj
Čeprav uradno nihče ne prepozna pravega vzroka za nastanek nahoda, pa trdim, da poznamo vzroke nahoda (in tudi drugih bolezni, za katere pravijo, “da nastanejo po naključju”) in da so ti znani že kar nekaj časa.
Zdravnik, dr. Robert Walter je že leta 1873 zapisal: »Prehlad je preprosto poskus telesa, da se znebi odpadnih snovi.«
Zmota medicine je v tem, da išče nekaj, česar ni. Kako pozdraviti navaden nahod ni bilo doslej odkrito iz preprostega razloga, ker je že nahod sam v resnici »zdravljenje«. Kadar človeku primanjkuje energije, sta motena tudi izločanje in prebava. Poleg napačne prehrane sta izčrpanost organizma in stres pomembna vzroka za nastanek nahoda.
Ko so zamašene vse izločevalne poti sproži telo skrajno krizo, s katero bi se znebilo odvečnih snovi. Temperatura se poviša, nosne votline se napolnijo s sluzjo, po navadi sledi tudi izguba teka. Nahod ima lahko več stopenj izločanja, te so navadno označene kot bolezenski simptomi, namesto da bi jih razumeli kot očiščevanje, ki ga opravlja organizem. Če skušamo ta proces ustaviti s tabletami, se lahko v telesu razvije hujša oblika bolezni, morda gripa ali pljučnica, ali pa se bolezen kaže tudi v motnjah delovanja drugih organov.
Pravijo, da je nahod vzrok za druge, resnejše bolezni. Povedano natančneje: prehladi so poskus telesa, da bi preprečilo hujše bolezni, a pogosti nahodi so povod za kronične bolezni.
Kadar se telo začne tako braniti pred strupenimi snovmi, ga pri tem ne smemo ovirati. Zakaj bi želeli ustaviti kašelj, ki je potreben za odstranitev nepotrebnih snovi? Zakaj bi skušali v telesu zavreti odstranjevanje strupenih snovi, ki morajo iz njega?
Vzroki nahoda
Pri nahodu ni torej nič skrivnostnega − je proces samozdravljenja, s katerim se želi telo znebiti posledic, ki jih povzroča napačno življenje: preveč hrane, preveč ogljikovih hidratov v prehrani, preveč kave, čajev, čokolade, gaziranih pijač, premajhna mišična dejavnost, premalo svežega zraka, premalo sveže, nekuhane zelenjave in sadja, premalo počitka, stres in tako naprej. Kolikor več napak naredimo, toliko pogosteje se mora telo braniti s prehladom ali z drugimi krizami.
Dodaten vzrok so še neprimerni bivalni prostori. V njih so dvojna stekla, varovala proti vetru, izolacija v stenah, tleh in stropu − vse to naredi stanovanje podobno termovki. V starejših hišah se zrak zamenja v eni uri, v sodobnih stanovanjih je za to potrebnih deset ur.
Vsaka celica človekovega telesa se počasi polni z ostanki presnove, krvna tkiva ne dobijo dovolj hrane in kri je polna takšnih presnovkov. Takšno stanje imenujemo toksemija in ga lahko štejemo za poglavitni vzrok za nastanek nahoda. Kadar vsebujejo celice, tkiva in telesne tekočine nenormalno velike količine ostankov presnove, ti ogrožajo ves organizem. Ko je dopustna meja presežena, mora telo nekako poskrbeti za izločanje.
Telo samo sproži nahod
Celice želijo ves čas delovati po svojih najboljših močeh, posamezno ali v skupinah, zato hočejo presnovke, ki zavirajo njihovo normalno delovanje, čim prej izločiti. Pri tem jim pomaga telo, ki spodbudi nekatere dejavnosti in začasno upočasni druge. Zato naraste telesna temperatura in tudi izguba teka je pomembno samoobrambno dejanje.
»Nahod je intenzivna dejavnost, s katero se želi telo čimprej očistiti … Nesmiselno je zavirati simptome prehlada, kot navadno počnemo … Nahod bi lahko primerjali s čiščenjem hiše.« (Dr. Immerman)
Ljudje pravijo, da so se nahoda nalezli, da so zboleli. Drži nasprotno: ničesar se niso nalezli, niso zboleli, telo se le skuša znebiti nakopičenih ostankov presnove. Prehlad je čiščenje, je zdravljenje in proces prenavljanja.
Kako ravnati pri prehladnih obolenjih
Ni torej res, da nahod povzročajo virusi. Prav tako ne drži, da človek ne more proti prehladu storiti drugega kot zdraviti simptome.
Vemo, da se prehladom ognemo, če ne jemo na hitro pripravljene hrane ali če se ne prenajedamo. Nahod lahko ozdravimo, če nekaj časa ne jemo. Po 36- ali 48-urnem postu simptomi navadno izginejo, najpozneje pa v treh dneh. Če z zdravili “pomagamo” telesu pri zdravljenju, mu onemogočimo, da bi se samo učinkovito znebilo strupov po veliko krajši poti.
Poleti je manj prehladnih obolenj kakor pozimi, ker se ljudje več gibajo na svežem zraku, soncu, telovadijo in navadno manj jedo. Prvi prehladi v zgodnji zimi so posledica načina življenja in hranjenja. Mraz dodatno vpliva na telo, pospeši izločanje in povzroči zdravilno krizo.
Telo mora spodbuditi krizo čiščenja, neprijetno, a potrebno. Če ni nepotrebnega vmešavanja, se proces konča v nekaj dneh, takoj ko se telo znebi nepotrebnih odpadkov.
Če povzamemo po dr. Virginiji Vetrano: “Prehladi se razvijejo, in se jih ne nalezemo. Virusi in bakterije pomagajo na poti zdravljenja, pojavijo se, ko tkiva in tekočine niso v normalnem stanju, in so navzoči toliko časa, dokler se tkiva ne vrnejo v normalno stanje. Pomagajo čistiti odstanke presnove. Resnični vzrok prehladnih obolenj je napačen način življenja.”
GRIPA
Gripa je bistveno močnejša različica prehlada in nastane kot posledica negativnih vplivov na organizem. Če se človek prehladi večkrat na leto, potem se ne more vsako drugo ali tretje leto ogniti gripi. Tako kot prehlad je tudi gripa očiščevalni ali samozdravilni proces telesa. Strah pred gripo je torej posledica napačnega razumevanja tega procesa.
Resni zapleti skoraj gotovo ne nastanejo zaradi gripe kot take. So posledica nepravilnega zdravljenja in številnih zdravil, ki jih človek uživa med t. i. boleznijo.
Kako pravilno “zdravimo” gripo
Potrebujemo le dva ali več dni ležanja v postelji in primerne količine tekočine: sveže iztisnjenih sadnih ali zelenjavnih sokov, čajev, vode, trde hrane ne uživamo. Pogosto je treba zračiti sobo in se ogibati prepihu. Temperature ne skušajmo nižati z mokrimi kopelmi, z vrečkami ledu ali alkoholom, saj je to lahko nevaren poseg v samozdravljenje telesa.
Po 48 urah, ko je temperatura bolj ali manj normalna, lahko ponudimo bolniku nekaj svežega sadja ali različne presne zelenjavne solate. Bolnik mora še počivati, saj se lahko sicer po nekaj dneh razvije druga faza. Takrat naj zopet ne je´ničesar ali pa zelo zelo malo. Leži naj v postelji, dokler vročina in mrzlica ne popustita.
Bruhanje in driska
Če kdo čuti potrebo po bruhanju ali ima med očiščevanjem drisko, bi bilo nespametno, če bi te procese skušali zatreti, saj se s tem izločajo iz telesa strupi. Telo tega ne bi počelo, če mu ne bi šlo za preživetje.
Kadar se pojavita bruhanje in driska, je to zaradi strupov v prebavilih, ki jih hoče telo tako izločiti. Zatem navadno bolnik začuti olajšanje in stanje se izboljša. Driska in bruhanje najhitreje očistita prebavila nakopičenih strupov. Zato bi bilo hranjenje med čiščenjem zelo nerazumno početje.
Vročina
Telo spontano zviša telesno temperaturo zato, da bi pospešilo delovanje celic, kadar začuti, da bi bilo to potrebno. To se dogaja pod nadzorom hipotalamusa, ki je nekakšen človekov termostat.
Presnova po eni strani vsrka hrano, po drugi pa izloča ostanke presnove. Vročina je potrebna, da pospeši izločanje odpadkov, ki so se preveč nakopičili v telesu in presegli dovoljeno mero. Vročina nastane kot katalizator, ki utekočinja strupe in jih pošilja v obtok, tako pridejo do izločal in se po njih izločijo iz telesa.
Kemične reakcije v organizmu in delovanje encimov se z vročino pospešijo in s tem se pospeši tudi samozdravljenje. Zdravljenje pa je biološki proces, ki ga vedno opravlja telo samo. Človek mu mora pri tem samo pomagati z razumnim naravnim ukrepanjem.
Samo dobro zdravje zagotavlja imunost pred boleznijo in gripo. Mikroorganizmi se pojavijo, če so nastale zanje primerne razmere, pomagajo čistiti organizem, ki smo ga onesnažili z napačnimi prehranskimi in s številnimi drugimi škodljivimi razvadami.
Zgodba o virusih pa ostaja in ljudje še vedno verjamejo, da zbolijo zato, ker so virus nekje »pobrali«, ne pa zato, ker storijo premalo ali nič za izboljšanje svojega življenjskega sloga. Zdrav način življenja je edina prava pot do trdnega zdravja.
Marjan Videnšek, objavljeno v revije AURA, februar 2011, št. 258
Fotografija: Buenos Dias