Srčna čakra je glede na svoj položaj osrednja med sedmimi poglavitnimi čakrami: tri čakre pod njo človeka povezujejo z njegovim materialnim polom, tri nad njo pa so povezane s človekovo duhovno razsežnostjo.

Zanimivo in zgovorno je, da srčna čakra pri veliki večini ljudi še ni povsem razvita. To potrjuje priželjc (timus), žleza z notranjim izločanjem, s katero je srčna čakra povezana in ki v otroštvu zakrni. Ne glede na to je priželjc najpomembnejši organ imunskega sistema, saj omogoča nastajanje in delovanje posebnih timusnih limfocitov, ki zagotavljajo odpornost proti okužbam.

Psihološko gledano je srčna čakra povezana z občutkom jaza: nanjo pokažemo, ko mislimo »sebe«, saj se v predelu srca najbolj čutimo kot »jaz«. Srčna čakra je torej nosilka lastne istosti, ki je za vsakega nekaj svetega. Smo enkratno bitje, in tudi vsi drugi so. Včasih bi bilo dobro, da bi se tega bolj zavedali.

Prek srčne čakre se nas dotika duša kot tihi glas vesti, ki nam pove, kdaj ravnamo prav in kdaj ne. V številnih duhovnih in religioznih tradicijah prikazujejo srčno čakro kot dom notranjega jaza in duhovnega srca. Budisti, zen budisti, hindujci pa tudi običajni ljudje v državah daljnega Vzhoda se tradicionalno pozdravljajo tako, da sklenejo dlani pred prsnim košem in se poklonijo drugemu. Tibetantska mantra Om mani padme hum nagovarja to vzvišeno razsežnost v vsakem človeku, saj pomeni: Klanjam se biseru v lotosu tvojega srca. Podobno gesto naredi zahodni vernik, ko se obrača v molitvi k bogu.

Srčna čakra je v svojih globinah povezana s čustvom, ki mu pravimo čista nesebična ljubezen. To vrsto ljubezni bi lahko primerjali s soncem, ki na vse v stvarstvu sveti enako in ne dela razlik med najlepšo rožo ter najbolj neuglednim plevelom. Taka ljubezen je med ljudmi redka, še najbolj se ji približa materinska ljubezen, kadar mati brezpogojno in brez razlik ljubi vse svoje otroke. Je pa tako ljubil Kristus, ki je tudi eden od simbolov za srčno čakro, poleg sijočega srca in razprtega cveta vrtnice.

Ko se začne srčna čakra prebujati, se to kaže v sposobnosti vživetja v drugega, v sočutju, razumevanju, nesebičnosti, medsebojni pomoči in solidarnosti.

Sanskrtsko ime za srčno čakro je anahata, kar pomeni »nepremagan«. Jasnovidnemu očesu se pokaže kot dvanajstlistni lotosov cvet. Tantrični spisi pravijo, da je škrlatne barve, sodobni bioenergetiki in zdravilci jo barvajo zeleno. Morda zaradi njene povezave z imunostjo in posredno z vitalnostjo ali pa, ker se spekter sedmih barv mavrice ujame s čakrami tako, da pride nanjo ravno zelena barva. Po ezoteriki je srčna čakra modra z zlato sredico.

Kako prebuditi srčno čakro

Ljubezen, ki domuje v srcu, ni nekaj sentimentalnega ali izključujočega samo zame in zate, je delujoča sila, ki vidi, kje je neravnotežje in tam deluje. »Roke, ki pomagajo, so vredne več od ust, ki molijo,« je rekel modrec. Zato srčno čakro prebuja vsako nesebično delo za čim širšo skupnost, pri katerem postanejo roke neke vrste podaljšek srca, ki prinašajo pomoč in lajšajo stisko.

Srčno čakro prebujamo tudi vedno, ko stopimo čez mejo svojega udobja in naredimo nekaj dobrega za drugega. Minule obsežne naravne katastrofe in stiske ljudi, pa tudi živali in narave – najprej žled v Sloveniji, za tem poplave v Bosni in Srbiji – so marsikoga ganile do solz. Stotine ljudi se je nesebično odzvalo z različnimi oblikami pomoči in solidarnosti. Nepomembna in pozabljena so bila minula sovraštva, zamere in tudi velike krivice in povzročene bolečine. Tega ne naredi stiska, to zmore samo ljubezen.

Srčna čakra se prebuja tudi ob drugih priložnostih, ko se učimo, kako gledati, prisluhniti in čutiti s srcem. Tako je zmeraj, ko se odpiramo doživljanju lepote okoli sebe. Za začetek lahko poskusite v naravi: onkraj fizične lepote barv in oblik obstaja še posebna, notranja lepota, ki jo lahko vidimo in zaznamo samo s srcem. Ta lepota je tudi v vseh ljudeh. Biti sposoben videti, da je v vsakem, lahko fizično še tako odvratnem ali okrutnem človeku, nekaj lepega, zmore samo čisto in čuteče srce, ki je sposobno razumeti, sočustvovati in videti v globino. Vsi poznamo znano misel iz Malega princa, ki jo pove lisica: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« In dodaja, da je za kaj takega treba biti zelo potrpežljiv …

Za energijski občutek srčne čakre pa lahko naredite še tole vajo: sedite nekam na samo, lahko kam v naravi, kjer je lepo in kjer se dobro počutite. Potem ko ste se namestili, počasi zaprite oči. Položite levo dlan na trebuh, desno pa na prsi. Občutite dih pod dlanmi. Nikamor se vam ne mudi, zato počakajte, da se dihanje umiri, kar se navadno zgodi po treh ali štirih minutah. Ko čutite, da se je to zgodilo, si položite obe dlani na prsi, eno na drugo. Naj bodo tako položene minuto ali dlje, kolikor časa boste čutili, da vam ugaja. Potem začnite počasi odmikati dlani od prsi, kot bi se odpiralo okno. Lahko boste zaznali prefinjene občutke miru in uglašenosti v sebi in s svetom, ljudmi in naravo okoli sebe.

Rok Tomašič, objavljeno v reviji AURA, julij 2014, št. 298