Nikoli nisem mislil, da bi lahko kdaj imel težave s prostato, ampak pri šestinsedemdesetih letih me je kljub dokaj zdravemu življenju doletelo kot strela z jasnega, da nekega jutra nisem mogel spraviti iz sebe niti kapljice urina. Bolj ko sem se naprezal, slabše je bilo. Boleč krč, neznosna napetost, panika, pa še sam sem moral z avtom do ambulante, kjer so mi še bolj boleče porinili cevko do mehurja, da sem se nazadnje le olajšal. V balonček na koncu te cevke, da cevka ne bi izpadla, so načrpali tekočino, mi predpisali tablete za znižanje krvnega tlaka in me poslali domov. Seveda tablet nisem vzel, pač pa sem takoj začel s popolnim postom. Po tednu dni sem spet šel v ambulanto in prosil, da potegnejo tisto neprijetno reč iz mehurja. Krvavelo je, peklo in tiščalo kot sam hudič, na dan je prihajal krvav izcedek, ker se je verjetno začenjalo vnetje pod tistim balončkom. Vročina se je dvigala, drgetal sem in zaspal. Že po nekaj tednih posta se je voda sčistila, vse težave so izginile in počutil sem se spet odlično, saj je to moje naravno stanje.

V meditaciji sem se telesno povezal s celicami, ki samo čakajo na povelje duha, da spet normalizirajo stanje. Povezal sem se tudi s korensko čakro, dihal sem sproščeno in globoko. Zaznal sem, da je bistvo težave v nekakšni čustveni zavrtosti, ki se je prej nisem niti zavedal.

Odgovor kot slika

Zame so jutra najbolj dejavni del dneva, zato sem si vprašanje: »Kaj je vzrok za tako nenadno in popolno zaporo sečevoda, ki me zdaj muči brez opozorila?« zastavil takoj, ko sem se zbudil. V sanjah se navadno pojavljajo različne slike. Te slike so pravzaprav moj naravni način razmišljanja. Tudi živali baje mislijo v slikah, zato se lahko hitro in pravilno, instinktivno, odločajo. Na moje vprašanje se je kot nekakšen samodejni meditativni odgovor, prikazala slika izhoda iz mehurja, okrog katerega je nekakšen hribček, obroč iz mišičnega, žleznega in živčnega tkiva, vse skupaj pa seveda »plava« v energijskem polju korenske čakre, ki napaja vse, kar je v tem območju. Podobno sliko sem ob obisku urologa videl na vratih čakalnice. Tam je bilo pojasnjeno, da z delno ali popolno odstranitvijo prostate spet omogočijo prost prehod za odtekanje vode iz mehurja v sečevod.

Če sem pritiskal na omenjeni hribček, je ta samo še bolj zaprl odtok. Te, splošno razširjene težave moških v zrelih letih, ni mogoče zadovoljivo rešiti samo na fizični ravni. Slika na vratih ordinacije je zgolj reklama za operacijo, ki naj bi bila edina rešitev. Bolnik naj bi se tako pripravil na to, da mu bodo delno ali v celoti odstranili prostato. Seveda nikomur niti na misel ne pride, da bi pojasnjeval vzroke za nastalo težavo in morebitne posledice in stranske učinke tega nepovratnega posega. Če zdravnika vprašaš, zakaj se je težava pojavila, dobiš standardni odgovor, da je vzrok pač starost! Tak odgovor zame seveda ni sprejemljiv, ker starost sama po sebi še ne pomeni bolezni.

Čustvena zavrtost in fizične težave

Naj torej podrobneje razložim odgovor, ki se mi je v trenutku pojavil v nizu med seboj povezanih slik, v katerih je bilo kot preblisk zgoščeno vse skupaj: fizični del, hkratni vpliv energijske matrice v korenski čakri in pomen čustvenega telesa, ki živi svoje življenje in ima svoje nihanje ter ne sme obtičati v strahu ali drugih negativnih čustvenih stanjih. Samega sebe sem zagledal, kako se zjutraj samozadovoljujem. Ob tem sem se počutil osamljenega. Erekcija je sicer bila, do ejakulacije semenske tekočine iz prostate pa ni prišlo, pa tudi sprostitve ni bilo, tako da se je živčna in čustvena napetost kot nekakšen otopel krč ohranila na vseh ravneh, dihanje se ni sprostilo, temveč se je nekako zataknilo, in tudi erekcija je kot nekakšna polovična erekcija ostala še nekaj časa. Povrh vsega sem se še sam sebi zazdel neumen, kar je stanje še poslabšalo. Potem sem na vse skupaj pozabil. Te povezave sem se spomnil šele ob teh slikah. Začutil sem, da je isti krč spolne funkcije tesno povezan s krčevitim stiskom, ki normalno za trenutek zapre tudi sečevod, da bi pri normalnem spolnem občevanju preprečil izliv urina v nožnico. Začutil sem tudi, da je občutek zapore danke tesno povezan s tem območjem, zato sem spoznal, da bo odslej treba paziti tudi na dobro prebavo, da ne bo dodatnih pritiskov na prostato. Koliko besed je potrebnih, da se opiše vse, kar se mi je v sliki prikazalo v trenutku! Domnevam, da veliko starejših moških po svetu doživlja podobno, potem pa se ustraši, kot sem se ustrašil jaz, občuti bolečino, stisko, paniko in seveda samodejno poišče pomoč pri zdravniku, kaj pa naj drugega.

Odstraniti je treba vzrok

Nobeno znanje medicine ni potrebno, treba je samo dojeti vzrok in ga odstraniti – seveda pa se tega vzroka ne da preprosto odrezati. S postom in meditacijo ter z brezmejno močjo lastnega duha se povrne naravno stanje. Post je operacija brez noža. Meditacija pa človeka pripelje do vzroka in ga odstrani. Najprej izgine čustvena napetost in zavrtost, energija začne spet nemoteno krožiti, dihanje se sprosti in na koncu se tudi v telo vrnejo mir, ravnotežje in sklad, to pa je pravzaprav zdravje. Za izkušnjo sem hvaležen.

Moja naloga je bila jasna: zmanjšati je treba spolno potrebo v glavi oziroma odpraviti odvisnost, v kateri sem zmeraj tičal, ne da bi se je zavedal. Odpraviti vse čustvene zavrtosti kot na primer: zamere do žene, ki mi seveda ni mogla vedno biti na voljo kot kakšen avtomat, zagrenjenost zaradi tega, občutek nenehnega pomanjkanja in podobne negativnosti. Zaradi čustvenih zavrtosti se je začel ustavljati energijski pretok in tako so bile ustvarjene razmere tudi za telesni odziv, ki pa je bil samo posledica, ne pa vzrok. S postom se seveda skrči ne samo mišično, temveč tudi žlezno tkivo in telo samo spet vzpostavi naravno ravnotežje – če sem seveda prej sam poskrbel za ravnotežje in harmonijo v čustvenem in energijskem telesu. Preprosto, a komplicirano hkrati. Toda pot, za katero vem, kam me pelje, vsaj zame ni več težka, pa naj bo še tako strma, naporna in dolga. Vesel sem, da se mi je to posvetilo, in vesel sem, da lahko to podelim tudi z drugimi brez lažnega sramu.

Ljubezen ni zgolj spolnost in zdravje ni zgolj odsotnost telesnih težav. Zaupanje v lastno duhovno moč prinese mir, v katerem za strah ni več prostora. Izkušnja pa spremeni vero v zanesljivo védenje. Za svoje čustveno stanje sem odgovoren sam, ker pač to zmeraj izvira iz lastnega umskega vrednotenja. Za nego, ravnotežje in harmonijo vseh komponent svojega bitja sem odgovoren sam, ne pa domači zdravnik, ki lahko samo začasno pomaga v kriznih trenutkih. Preventiva je boljša kakor kurativa – ta pa seveda prinese izkušnjo, vendar samo takrat, če sem duhovno navzoč, to pa pomeni nenehno zavedanje. Pametni se učijo tudi iz tujih izkušenj. Večja kot moč misli je moč slike, moč duhovne predstave in občutenje tistega počutja, v katerem bi rad živel. Tako si lahko sam ustvarjam čudeže. Če sem si prej predstavljal, da sem živel v pomanjkanju, sem si s takšno predstavo pomanjkanje tudi zares ustvarjal, za povrh še utesnil dihanje, zavrl energijski pretok in zbolel – če pa se počutim, kot da živim v obilju, bom z občutkom obilja to zares ustvarjal, užival v občutku, da sem še zmeraj moški, ne da bi si to moral dokazovati, počutil se bom odlično v ravnotežju in harmoniji. Moje naravno stanje so: sreča, zdravje, radost, mir, ljubezen, zavedanje. Vse življenje si sam ustvarjam; enkratno je in čudovito. Smisel je zbiranje izkušenj in biti srečen. Prej sem bil nesrečen, če nisem mogel dovolj seksati, zdaj, kot starček, pa sem že srečen, če lahko lulam, ali ni življenje lepo? Samo tisto nevidno ročico v možganih je treba premakniti v pravo smer.

Joša Medved, objavljeno v reviji AURA št. 312, avgust 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com