Da bi slikovito ponazoril, kaj naj naredi človek, ki je pod stresom in v težavah, je neki psiholog na svojem predavanju dvignil kozarec, do polovice poln vode.

Vsi so pričakovali vprašanje: „Ali je kozarec do polovice poln ali do polovice prazen?“, toda psiholog je vprašal nekaj drugega: „Koliko je težak ta kozarec?“

Odgovori poslušalcev so bili različni, menili so, da od 20 do 60 dekagramov, toda nazadnje so le dojeli, da psiholog ne sprašuje po teži kozarca.

„Prava teža kozarca sploh ni pomembna. Odvisna je od tega, kako dolgo ga držim,“ je začel psiholog pojasnjevati.

„Če ga bom držal le minuto, mi njegova teža ne bo povzročila težav. Če ga bom držal uro, me bo že začela boleti roka. Če bom kozarec držal ves dan, pa mi bo roka otrpnila in ohromela. Teža kozarca se torej ves čas ne bo niti malo spremenila, vendar kolikor dlje bi ga držal, toliko bolj bi me bremenil,“ je rekel psiholog in nadaljeval:

„Stres in skrbi v življenju so kot ta kozarec vode. Če o skrbeh premišljujemo kratek čas, nas ne bodo bremenile. Če bomo o njih premišljevali dlje časa, nas bodo že začele močneje obremenjevati. Če bomo o njih premišljevali ves dan, pa bomo otrdeli, nesposobni kaj ukreniti. Spomnite se morate le tega, da kozarec odložite na mizo,“ je sklenil psiholog svoj prikaz.

Kaj je hotel s tem povedati? Če imamo težave, jih skušajmo rešiti čim prej, kajti čim dlje bomo z rešitvijo odlašali, tem večje bodo in bolj nas bodo bremenile, čeprav se same po sebi ne bodo povečevale.

Zgodba je bila objavljena v reviji AURA, maj 2015, št. 308