Ste kdaj imeli »zlomljeno srce«? Morda je prijatelj, ki ste mu zelo zaupali, rekel nekaj, kar je ranilo vaše občutke … Občutili ste hudo srčno bolečino, vendar si tega niste priznali – potlačili ste jo in skušali pozabiti. To vam je uspelo, vendar pa se niste zavedali, da je bolečina ostala in delovala naprej … Sčasoma se je v vas morda prikradel nerazložljiv strah, življenje je postalo stresno, nenadoma ste zboleli ali se poškodovali. Številni znanstveniki in zdravniki namreč spoznavajo: Naša »čustvena prtljaga« lahko povzroča telesno bolečino, bolezni in celo poškodbe. Čustva, ki jih skrijemo pred seboj in drugimi ter jih »pokopljemo« globoko v podzavest, so pogosto vzrok nesrečnih razmerij, medosebnih nesoglasij, finančnih težav in drugih nevšečnosti.

Tudi zdravniki so vse bolj prepričani, da sta naše telo in um medsebojno povezana in vplivata drug na drugega. »Pokopana« čustva, s katerimi se nismo spoprijeli pravilno, lahko povzročijo veliko različnih težav. O tem, da čustva neposredno učinkujejo na fizično telo, so namreč opravili več resnih znanstvenih raziskav.

►Raziskovalci na Duke University Medical Center v Združenih državah Amerike so proučevali bolnike z arteriosklerozo in spoznali, da je bila čustvena podpora pomemben dejavnik pri njihovem okrevanju. Izkazalo se je namreč, da je umrlo več bolnikov, ki niso imeli čustvene podpore partnerja ali prijatelja, kakor tistih, ki so takšno podporo imeli. Raziskava, ki je potekala kar pet let, je pokazala, da je bila stopnja umrljivosti pri bolnikih s čustveno podporo sedemnajstodstotna, pri tistih, ki takšne podpore niso prejeli, pa kar petdesetodstotna.

►Medicinski strokovnjaki na Montreal Heart Institute v Kanadi so razkrili, da je umrlo več bolnikov, ki jih je zadela srčna kap, in so bili tudi depresivni, kakor bolnikov, ki depresije niso imeli. V polletni raziskavi se je izkazalo, da je umrlo šestnajst odstotkov depresivnih bolnikov, in le trije odstotki tistih, ki niso imeli depresije.

►Ena izmed obsežnejših študij – v njej je sodelovalo sedemnajst tisoč ljudi – je pokazala osupljive izide … Ljudje, ki so v otroštvu doživeli eno ali več neprijetnih, škodljivih ali sovražnih izkušenj (to se je zgodilo več kot polovici udeležencev raziskave!), so bili od štirikrat do petdesetkrat bolj dovzetni za telesne bolezni, med drugim za obolenja srca in sladkorno bolezen. Bolj so bili dovzetni tudi za zlome, pogosteje so imeli težave z alkoholizmom ali različne težave s hranjenjem in druge podobne motnje.

Vendar pa ne zbolijo prav vsi ljudje, ki so v življenju doživeli travmatično izkušnjo. Kajti jeza, žalost ali strah sami po sebi še ne povzročijo bolezni, težave ali motnje, te se pojavijo šele takrat, kadar občutke, ki jih je sprožil neki travmatični dogodek ali zloraba, zakopljemo globoko vase, jih zadušimo. Takšna potisnjena čustva namreč vztrajajo v našem telesu in umu, in se, če se ne razrešijo, ne ugotovijo in ne odpravijo, razvijejo v telesno bolezen ali hujše čustvene težave.

 

Čustva sproščajo vrsto kemičnih snovi

Čustva neposredno vplivajo na delovanje telesa. To so razkrili tudi sodobni zdravniki, ki se ukvarjajo z medicino uma in telesa (mind/body medicine) in raziskujejo povezanost med delovanjem čustev, misli in telesom. Med drugim so spoznali, da strah sprošča drugačne kemične snovi kakor ljubeča čustva. Zato dolgotrajni strah poškoduje človekov kemijski in imunski sistem, žleze z notranjim izločanjem in druge sisteme v telesu. Oslabi odpornost in pripomore k nastanku številnih resnih bolezni.

To so vedeli tradicionalni zdravilci po vsem svetu, zato so pogosto najprej zdravili čustva. Zdravilci že od nekdaj vedo, da je človekovo zdravje odvisno od kakovosti človekove energije. Vse v vesolju je energija. Kadar občutimo neko čustvo, ne čutimo le občutka, ki vznikne v nas, temveč tudi energijsko izžarevanje tega čustva. Morda te čustvene energije ne vidimo, vendar pa kljub temu neposredno vpliva na naše zdravje – povzroča lahko čustveno in telesno bolečino.

Čustva so namreč »energija, ki se giblje«, videti so kot nekakšni oblački, ki lebdijo okoli našega telesa in nad njim. Ljubezen in radost – čustvi z visoko vibracijo – sta videti kot svetla energija, čustva z nizko vibracijo pa kot meglena in temna. Negativna čustva ali čustva z nižjo vibracijo sčasoma v telesu ustvarijo strupene snovi, ki učinkujejo v celicah in uničujejo telesno tkivo ali povzročijo hudo bolezen. Vplivajo tudi na naše razpoloženje, življenjsko držo, vedenje in osebnost ter stopnjo naše zbranosti. Nadzorujejo naše mišljenje in dejanja. Prav tako vplivajo tudi na fizično telo, telo pa posledično vpliva na naše občutke in misli. Zato strokovnjaki pravijo: Ljudje, ki mislijo, da lahko prezrejo, odpravijo, potlačijo ali zgolj prevetrijo svoja čustva, se bodo prej ali slej spoprijeli s fizično boleznijo.

Potlačena čustva ne povzročajo zgolj depresije

Le kdaj si človek nabere toliko »čustvene prtljage«? Ste imeli kdaj »zlomljeno srce«? Vas je kdo prizadel z dejanji in besedami? Vas je zapustila ljubljena oseba? Seveda, to se neprenehoma dogaja vsem ljudem. Kadar skusimo kaj takega, se pogosto obdamo s trdnimi »zidovi«, saj ne želimo, da bi se podobni dogodki ponovili in bi znova čutili bolečino. A kadar čustva dlje časa zaviramo, močneje blokiramo in zajezimo svojo energijo – ta ne more več zdravo, prosto teči in oživljati naših organov.

Ljudem se pogosto dogaja, da se ne zmorejo spoprijeti s težavnim čustvenim položajem, ga ne znajo zdraviti, zato ga raje prezrejo, »zaprejo v steklenico« in nadaljujejo, kot da se ni nič zgodilo … Temu pravimo potlačitev. Potlačitev se zgodi takrat, kadar je čustvo tako močno, da ga duševnost povsem skrije pred zavedanjem prizadetega človeka. Takšno čustvo seveda še zdaleč ni pozabljeno, temveč le dobro prikrito. A takšna in podobna zatrta čustva ostajajo z nami – pokopana so globoko v nas, čeprav o njih nikoli ne govorimo ali razmišljamo, vedemo se, kot da jih ne bi nikoli čutili. To pa neogibno pelje v neprijetna stanja: prestrašenost, bojazen, zaskrbljenost, fobije, depresijo in v različne telesne in duševne bolezni.

Oglejmo si nekaj zgledov. Bolnica S. je čutila kronično bolečino v kolenu. Koleno jo je bolelo neprenehoma – ko je hodila, sedela ali ležala v postelji. Obiskala je tri specialiste, vendar ji nihče izmed njih ni uspel pomagati. Nazadnje je obiskala zdravnika, ki se je ukvarjal tudi z alternativnim zdravljenjem – bil je strokovnjak za zdravljenje čustev. Ko jo je preiskal, je ugotovil, da so njene mišice, sklepi in hrustanec zdravi. Gospa S. je bila telesno zdrava, bolečino v kolenu pa so povzročala stara, nerazrešena čustva, »zakopana« globoko v njenem telesu. Potisnjena, »ujeta« in zadušena čustva so zavrla energijski pretok v nogi ter povzročila kronično bolečino v kolenu.

Neka bolnica z rakom je povedala: »Lahko bežite, kolikor hitro zmorete … Lahko otrpnete, odrevenite in otopite. Lahko poteptate ali zadušite bolečino. Vendar svojim čustvom ne morete ubežati … Sama sem skušala ubežati čustveni bolečini. Nesrečne spomine sem ‘skrila’ globoko v notranjost. Potem so se pojavile posledice … Imela sem težave s pretiranim pitjem alkohola, bila sem odvisna od pomirjeval in spolnosti, imela sem različne težave s hranjenjem. Bila sem slabega zdravja, sredi dvajsetih sem zbolela tudi za rakom. Potem sem začela redno, temeljito ‘delati na sebi’: obiskovala sem svetovalca, pisala dnevnik, meditirala in iskala pomoč pri različnih alternativnih zdravilcih. Šele čez čas sem odkrila neposredno povezavo med svojimi ranjenimi čustvi in telesnim zdravjem. Moj osebnostni razvoj je obrodil sadove: zakon se je izboljšal, rak je bil ozdravljen. Poleg tega sem ubrala novo življenjsko pot – zapustila sem stresno delovno mesto in si našla primernejšo službo. Čeprav sem zdaj zdrava, še vedno redno delam številne vaje, ki sem jih delala tudi med zdravljenjem. Zavedam se, da bom ostala srečna in zdrava le, če se bom zavedala svojih čustev. Tako bom ostajala osredinjena na svojo notranjo resnico in uspela vsak dan sproti sprostiti iz sebe stres in negativnosti.«

Neka gospa je dolgo trpela zaradi hude čustvene bolečine, ki jo je skušala potlačiti. Ker se ni znala spoprijeti s svojimi čustvi, je sprejela vlogo žrtve in več let ljudem pripovedovala o stvareh, ki so jo čustveno prizadele, vendar je to ni ozdravilo. Končno se je odločila, da se bo spoprijela s čustvi, ki so jo pripeljala do slabe samopodobe – do občutka, da je usmiljenja vredna žrtev … Ne glede na to, kako težko je opustiti stanje žrtve in prepričanje, da smo žrtev, imamo vedno možnost, da storimo nekaj tvornega, ustvarjalnega. Če živimo z miselnostjo žrtve, nam je namreč na voljo le malo energije za izražanje naših resničnih zmožnosti. Ko se znebimo občutka, da smo žrtev in začnemo sprejemati odgovornost zase, to nikakor ne pomeni, da pozabimo na čustveno bolečino ali pa jo spregledamo … Pomeni, da spoznamo, da imamo moč, da ozdravimo. Naše življenje namreč ni v rokah drugih ljudi – naše življenje je naše. Zato moramo tudi sami prepoznati, obravnavati in sprostiti svoja čustva.

Tudi znana avtorica navdihujočih knjig Louise L. Hay je sprva obtičala v miselnosti, da je žrtev. Po različnih travmatičnih dogodkih in bolezni (zbolela je za rakom), je nekoč slišala, kako je nekdo dejal: »Če ste pripravljeni spremeniti svoje misli, lahko spremenite svoje življenje.« Tako je tudi storila in postala ena izmed najbolj uspešnih pisateljic v zgodovini.

 

Ali veste, kako se počutite?

Naša čustva navadno temeljijo na prepričanjih, verjetjih in dojemanju (percepciji), ki smo jih razvili že v zgodnjem otroštvu. Če smo na primer odraščali v družini, v kateri so verjeli, da si je denar treba prislužiti z napornim delom, je mogoče, da tudi mi verjamemo tej trditvi. Morda se pogosto zalotite, da gojite bedne, nesrečne misli ali pa ste depresivni. Ali si neprenehoma ponavljate: Nikoli ne bom našel prave partnerke, ker sem nevreden ljubezni; nisem privlačen, simpatičen …? Morda pogosto premišljujete takole. Nikoli ne bom shujšala (našla dobre službe, postala dobra mati ipd.)?

Kadar se zalotite pri takšnih in podobnih mislih, jih ne potlačite. Skušajte jih čutiti, potem pa se vprašajte: Le zakaj si ponavljam takšne stvari? Tako boste napravili pomemben korak pri zdravljenju čustev. Če se boste sposobni zavedeti prepričanja, ki ste ga nasledili od svojih najbližjih, boste spoznali, da vam ga ni treba izkušati. V življenju imate na voljo še druge poti – namesto, da se samodejno in nezavedno čustveno odzivate, si lahko izberete prepričanja, ki bodo podpirala vaše življenje in zamisli.

Včasih zelo težko vemo, kaj čutimo, še težje pa se zavemo, zakaj nekaj čutimo … Vendar pa je pri zdravljenju čustev zelo pomembno, da se začnemo zavedati, kaj čutimo. Da bi to spoznali, si lahko pomagamo različno.

• Eden izmed dobrih načinov za prepoznavanje svojih čustev je odgovarjanje na vprašanje: Kako se počutim prav zdaj? Ali sem osamljen, ljubosumen, uporniški, jezen, pod pritiskom? Izberite besedo, ki najbolj ustrezno opisuje vaše trenutno čustveno stanje in jo zapišite v zvezek. Neki zdravljenec pripoveduje, kako zelo mu je pomagalo zapisovanje čustev: »Ko sem bil še mlad, sem se skušal povezati s svojimi čustvi. Začel sem si jih zapisovati – najpogosteje sem napisal: ljubosumje, ljubosumje, ljubosumje. Tako sem namreč največkrat čutil. Vsa moja druga čustva – vsaj tako je bilo videti – so bila urejena in uporabna … Tako sem se tudi počutil – na vseh drugih področjih sem se čutil nepremagljivega.«
• Tudi naše telo nam omogoča, da svoja čustva prepoznamo. Kaj se dogaja v nas, kadar hodimo naokoli z občutkom napetosti v območju ramen in hrbta? Kakšna čustva gojimo, kadar čutimo pritisk v prsnem košu ali pa nam zmanjkuje diha? Poskusite takole: ko boste znova skusili neprijeten občutek v telesu, skušajte zaznati, katero čustvo se skriva za tem telesnim sporočilom. Ali vas je začel boleti zob takoj potem, ko vam je telefoniral vaš nadrejeni? Ali ste začeli jesti ocvrt krompirček po prepiru z najbližjimi? Zakaj ste začeli jokati med gledanjem romantičnega filma?
• Ne dušite svojih čustev. Poiščite si prostor, kjer boste nemoteni. Globoko dihajte in se zavedajte telesa. Nežno se skušajte osrediniti na tiste dele telesa, v katerih čutite napetost ali nelagodje. Morda vam bo uspelo, da boste zavedno sprostili napetost in zmogli prepoznati občutke, ki se bodo pojavili. In kar je najpomembnejše: ko se občutki pojavijo, jih samo opustite in jih ne skušajte spreminjati.

 

Starih travm ni potrebno znova oživljati

Potem ko se zavemo svojih čustev, jih skušajmo sprostiti – naj se pretočijo skozi telo in ga končno zapustijo. Pri tem postopku lahko občutimo jezo, žalost, strah, bojazen, obup in podobno. Zdravljenje ne pomeni »vračanja v preteklost«, obujanje travm, oživljanje starih bolečih dogodkov, ki smo jih že zdavnaj pozabili. Da bi čustveno ozdraveli je dovolj, da občutimo in sprostimo potlačeno čustvo, ki ga čutimo v zdajšnjem trenutku – tako lahko uspešno odpravimo staro bolečino.

 

Zakaj ljudje potlačijo čustva?

• Niso se sposobni bojevati in si razložiti položaj (»nasprotnik« je morda bolj dominanten ali je vplivna oseba)

• Mislijo si, da bi bilo izražanje čustev znamenje šibkosti

• Verjamejo, da ni normalno, da bi čutiti tako kot čutijo, zato skušajo zatajiti svoja čustva pred drugimi

• Skrbi jih, kaj bi si lahko o njih mislili drugi ljudje

• Mislijo, da se morajo s svojimi čustvi spoprijemati sami, ker menijo, da jih nihče drug ne bi mogel razumeti

• Neki položaj lahko povzroči tolikšen pretres, da človek preprosto ne ve, kako naj se odzove

• Ne želijo biti v breme drugim

• Nočejo biti ranjeni, zato raje »pogoltnejo« svoja čustva

 

Kakšne metode uporabljate, da se ognete občutenju čustev?

• Čustva preprosto prezrete

• Prenarejate se, da se vam nekaj ni pripetilo

• Prenajedate se

• Jeste predvsem hrano, ki vsebuje veliko sladkorja in maščob

• Pijete preveč alkohola

• Jemljete preveč zdravil, ki jih lahko kupite brez recepta

• Jemljete zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik, med drugim tudi tablete za pomiritev
• Na silo vadite

• Podvrženi ste različnim oblikam silovitega vedenja
• Čezmerno se predajate spolnosti

• Zmeraj poskrbite, da ste dovolj zaposleni, saj tako ne morete čutiti

• Neprenehoma razmišljate in analizirate

• Preveč berete ali gledate televizijo

• Preveč delate

• Z ljudmi se pogovarjate zgolj površinsko

• Za masko miru in ljubezni skrivate jezo

 

Poglavitna zunanja znamenja potisnjenih ali zatrtih čustev

 

Čustva, ki so bila dolgo potisnjena, lahko povzročijo resne bolezni, med drugim raka, artritis, kronično utrujenost. Znamenja »pokopanih« čustev pa se pokažejo še preden zbolimo. Najprej se pojavijo t. i. milejša znamenja:

• Utrujenost

• Depresija brez očitnega vzroka

• Raje kot o osebnih zadevah in občutkih, se pogovarjate o stvareh in zadevah
• Prenarejate se, da nekaj ni pomembno, čeprav v sebi čutite, da je pomembno

• Redkokdaj govorite o svojih občutkih

• Razburite se že zaradi nepomembnih stvari

• Okoli hodite z neprijetnim občutkom v želodcu in s kepo v grlu

• Jeze ne občutite takrat, ko se vam nekaj zgodi, temveč šele čez nekaj dni

• V medosebnih odnosih se osredinjate na govorjenje o otrocih ali denarju, ne govorite pa o sebi

• Le stežka spregovorite o sebi

• Imate težave z odnosi v družini, s prijatelji, znanci

• Primanjkuje vam ambicioznosti in motivacije

• Zdite se nekako otrpli – vaša naravnanost je »kaj mi mar!«

• Imate težave s sprejemanjem sebe in drugih

• Ko se na zunaj smejite, v sebi jočete

Če ne storimo ničesar in čustva še naprej zatiramo, se čez čas lahko pojavijo t. i. »alarmantni znaki«, ki nas opozarjajo, da moramo nemudoma ukrepati.

• Nespečnost
• Počutimo se, kot da »smo na tleh«, brezupno, obupane, nebogljene, nemočne.

• Imamo težave z zbranostjo v službi in doma

• Da bi obvladali svoja težavna čustva kadimo, se nažiramo, pretiravamo z zdravili ali se zapijamo

• Gojimo slabe ali samouničevalne misli ali strahove, ki jih ne moremo več nadzorovati

 

Lara Stanovnik; Objavljeno v reviji AURA št. 303, november 2014

Fotografija: Bigstockphoto.com