Morda se sprašujete; zakaj naj bi se postili. »Zato ker je post nekaj tako naravnega kakor dih,« razlaga Drago Klanšček, univ. dipl. inž., zdravilec in strokovnjak za čiščenje črevesja, ki z ženo, dr. Heleno Jeriček Klanšček, strokovnjakinjo za stresna stanja, prireja delavnice postenja. Ugotavlja, da s postom ne čistimo zgolj telesa – tkiv in celic – temveč tudi svoje finejše, globlje ravni – čustvena in duhovna stanja. Prav zato so post kot očiščevalni obred uporabljali v različnih kulturah in tradicionalnih religijah. V sodobnem svetu smo ljudje, vajeni »plastične hrane«, na post pozabili … A bolna telesa in duše ter zmedeni duh so nas začeli resno opozarjati, da se moramo začeti postiti. Zato se številni ljudje v zadnjih letih vračajo k postenju, saj opažajo njegove izredne učinke in si pridobijo duševno in telesno zdravje ter mirnega, jasnega duha.

 

Se vam zdi post zelo pomemben, celo nujen za ohranjanje in vnovično pridobivanje celostnega zdravja in dobrega počutja?

Drago: Post je nekaj tako naravnega kakor dih … Postenje so v starih kulturah in številnih religijah uporabljali predvsem kot askezo in duhovno čiščenje, ki poveže človeka z Bogom ali božjim v sebi ter pomaga premagovati slabe lastnosti. A pogosto se je takšno postenje v stoletjih tako omililo, da zdaj ni več veliko podobno pravemu postenju … Vendar pa je pojem postenja v verskih tradicijah ostal. Danes se ljudje postijo drugače – najpogosteje iz estetskih (hujšanje, pomlajevanje, odpravljanje slabega zadaha in celulita), zdravstvenih (preprečevanje bolezni, krepitev zdravja in zdravljenje) in duševnih razlogov (izboljšanje duševnega počutja, povečanje energije itn.).

 

Zakaj smo v sodobnem času post skoraj opustili?

Drago in Helena: Sodobni čas je čas individualizma, materializma ter opuščanja tradicije in vere, ko moramo dati svojemu bivanju in vrednotam nov smisel. Spodbujeni smo k samozadostnosti, hedonizmu, zavračanju vsega, kar je povezano s trudom, odpovedjo – zato veliko ljudi post zavrača kot nepotreben, nesmiseln. Ob tehnološkem napredku je človek dobil občutek, da obvladuje svoje zdravje in življenje. Z razvojem farmacije je za vsako bolezen ali težavo na voljo tabletka, ki obljublja rešitev, ne da bi morali za to spremeniti življenje in razmišljanje … Postenje je postalo staromodno, naporno in nerazumljeno. Po drugi strani pa je sodobnega človeka strah sebe, smrti, neznanih občutkov itn. Morda se sliši čudno, a post je lahko tudi zabaven, lahkoten, vesel, navdihujoč, prava ekstaza …

 

Postenje se torej vrača. Zakaj?

Helena: Včasih so me ob misli na post in čiščenje črevesja navdajali hudi strahovi in predsodki, dokler nisem videla svojega moža, ki je četrti dan postenja s sokovi veselo delal na vrtu, ves lahkoten in odločen … Zato sem se mu morala pridružiti. Doživljanje prvega posta je bilo nekaj posebnega – prvič nisem ves teden jedla trdne hrane – in to je bila zame velika zmaga, saj sem se prostovoljno odpovedala nečemu, kar imam rada. Takrat sem se otresla številnih strahov in predsodkov, čutila sem izredno lahkost, bolj občutila sebe, se čutila prečiščeno, prerojeno.

Drago: Na srečo se zavedanje, da smo ljudje božanska bitja, spet vrača, hkrati pa postaja vse bolj očitno, da je sodobni napredek prinesel veliko škodljivih izdelkov, navad in novih bolezni. Prav nove bolezni, katerih pravih vzrokov ne poznamo in zanje nimamo učinkovitega zdravljenja, nas silijo, da se vračamo k starim naravnim, že preverjenim metodam samozdravljenja, tudi k postenju … Posta sem se sprva lotil zaradi težav s prebavo in zaradi bolečin v trebušnem delu, ki sem jih začutil, čeprav že petnajst let nisem jedel mesa, redkokdaj pa mlečne izdelke in jajca. Post s čiščenjem črevesja vred, je rešil tedanje zdravstvene težave, okrepili so se mi tudi lasje, izboljšala se je koža, počutje, izginile so bolečine, utrujenost itn. Če sem natančen: svoje zdravstvene težave sem odpravil po štirih enotedenskih postih (v enem letu in po vseh pravilih). Od takrat je postenje del mojega »železnega repertoarja«.

 

Se velikokrat postite?

Helena: Post je zdaj zame darilo in razkošje, ki si ga podarim dvakrat na leto (po en teden), in me osvobaja. Ne boste verjeli – a na poročno potovanje sva šla na postenje v tujino (smeh). Med postom pijeva sveže sokove iz sadja in zelenjave – vse to kupiva od ekoloških pridelovalcev ali pridelava doma, pa tudi čaje, glino in druge naravne pijače, na primer neem (lat. azadirachta indica, indijska melija – ima veliko zdravilnih lastnosti: izboljšuje telesno odpornost, razstruplja telo, čisti kri, deluje protivnetno, itn. – op. p.). Med postom drug drugemu vsak dan očistiva črevesje, saj imava napravo za čiščenje doma. Takrat se veliko sprehajava, gibljeva na svežem zraku in vadiva vaje za razstrupljanje in povečanje energije. Postenja se vedno veselim, sicer z majhnim odporom, in prav zato je še toliko slajše, ko odpor premagam.

Drago: Prvi dve leti postenja sem se postil vsake tri mesece (od 7 do 10 dni). Zdaj se postim dvakrat na leto, sicer pa vsak dan pijeva tudi zelene kašaste sokove. Včasih se dlje časa postiva samo s kašastimi sokovi. Med postom imava več časa zase – pogovarjava se in »predelujeva« dogajanje, meditirava, delava kopeli z gongi, se smejiva. Post je pravi praznik!

 

Post je torej nekaj povsem naravnega?

Helena: Da, predvsem zato, ker se »posti« tudi narava. In človek – dokler je bil povezan z naravo – se je postil. Za zdravega je post le drugačna oblika hranjenja – hrani se s tekočo hrano, z njo dobi vitamine, rudninske snovi in encime – tako se celostno, ne le telesno obnovi, odpočije, očisti.

Drago: Če se opazujemo, vidimo, da imamo programe postenja v sebi. Zato med spanjem, ko se naše telo obnavlja, navadno ne uživamo in prebavljamo hrane (vsaj 12 ur se ne hranimo!). Mar ni to nekakšen manjši post? Kadar divje in navadno tudi domače živali zbolijo, samodejno prenehajo jesti … Hrano zaužijejo šele po končanem samozdravljenju. Tudi to je post. Starši dostikrat opazijo, da bolni otroci nočejo jesti. Spomnim se, kako so mi zaskrbljeni starši prigovarjali, naj med boleznijo jem, vendar nisem hotel. To je postenje, ki ga narekuje naša narava …

 

Post imamo navadno za telesno čiščenje, vi pa pravite, da se med postom čistijo tudi čustva in duh …?

Helena: Človek je duševno, socialno, duhovno in telesno bitje, zato se ne čisti le njegovo telo, temveč vse bitje. Tudi naša čustva, občutja, izkušnje so zapisani v telesu – in ko se čisti telo, se čisti vse … Spominjam se, da sem med nekim postom zelo močno čistila strah, jezo, žalost … Vsak dan je odšlo nekaj tega in bilo je res burno.

Drago: Nekateri znanstveniki se ukvarjajo z aktualnim vprašanjem, kje se konča telo in začnejo um, čustva … Kje so meje med ravnmi našega bitja, kje je um, kje čustva? Spoznavajo, da med njimi ni prave razmejitve, temveč da se vse naše ravni prepletajo. Ne moremo se dotakniti telesa, ne da bi se hkrati dotaknili tudi svojih t. i. »netelesnih« ravni. Post na prvi pogled sicer vpliva le na fizično telo, saj med postom pijemo sveže sokove, si čistimo črevo, gibljemo v naravi … A zanimivo je, da imajo ljudje, ki se pravilno postijo, med postenjem skoraj vedno tudi občutek bistrosti in radosti, in ne zgolj telesne lahkosti, dobrega počutja. Sredi posta doživljajo vpoglede, ki jim pomagajo rešiti življenjske zaplete, itn. Post res deluje na vseh ravneh. Pomembno je tudi, s kakšnim namenom se postimo – če se pred postom zavedno usmerimo na namen, cilje hitreje dosežemo.

 

Zakaj sodijo k postenju tudi čiščenje črevesja, razgibavanje, hoja v naravi itn.?

Drago: Med postom se sproščajo iz telesa strupene snovi, in te moramo čim hitreje izločiti. Izločamo skozi izločala (jetra, pljuča, ledvice, debelo črevo, kožo), in modro je, da pri postu pospešimo izločanje strupenih snovi. Nekateri trdijo, da je največji zbiralnik strupenih snovi v telesu prav debelo črevo. Ker med postom ne jemo trdne hrane, se stimulacija peristaltike bistveno zmanjša. S hojo v naravi metabolizem izboljšamo, s poglobljenim dihanjem, pospešenim krvnim obtokom in potenjem spodbujamo izločanje strupov – saj ne želimo, da bi strupene snovi v črevesju zastale in škodovale organizmu.

Helena: Zelo narobe je, če med postom ležimo in čakamo, da bi post minil, medtem pa se še pomilujemo … (smeh). Tako si bolj škodujemo kakor koristimo in boljše je, da se tako sploh ne postimo.

 

Ali post res odpravlja stres?

Helena: Post pomaga odpravljati negativne posledice stresa, stresa samega pa ne. Nekaj stresa namreč človeku koristi, pomembno je le, da se znamo v življenju sprostiti in da negativni stres ne traja predolgo, da se ne ponavlja. Post res odpravlja posledice negativnega stresa – med negativnim stresom se namreč sproščajo stresni hormoni – in če jih ne porabimo za akcijo (boj, beg), ostanejo v telesu, zastrupljajo organizem in motijo njegovo delovanje. Med postenjem se iz telesa izločajo tudi strupeni stresni ostanki.

 

Opravljata tudi tako imenovani polpost?

Drago: Da, opazila sva, da nekatere ljudi post sicer zelo zanima, vendar pa se ga zaradi posebnih razlogov ne lotijo … češ, da »prazna vreča ne stoji pokonci!«, ker so slišali, da je post škodljiv in zaradi strahu, da je to samo stradanje in trpljenje ipd. Zato sva se lotila t. i. polposta – pri tej obliki posta pijemo goste, neprecejene sokove in juhe ter imamo celodnevni program kot pri pravem postu. Polpostilci opravijo torej nekakšno pripravo na pravi post in se lahko otresejo predsodkov in strahov o postenju. S polpostenjem se postilci prav tako razstrupljajo, le manj intenzivno. Po izkušnji s polpostom se marsikdo laže odloči za popolni post. Polpost je primeren tudi za tiste, ki bi jim popolni post morebiti škodoval, na primer za osebe s premajhno telesno težo.

 

Katere so posebnosti vajinega načina postenja?

Drago: Omenil sem že, da nastane med postom v človeku posebno stanje – sprejemljivejši smo za spremembe, odpravo škodljivih življenjskih navad, nove življenjske vpoglede. To posebno stanje lahko, če le želimo, s pridom izrabimo! Post je kakor nekakšno lucidno sanjanje. Mogoče se vam je kdaj zgodilo, da ste sanjali o čem zelo pomembnem, vendar ste to zjutraj pozabili … Če se postite zgolj zaradi telesnih koristi – odstranjevanja telesnih strupov – in med postom opravljate le podporne dejavnosti, boste najverjetneje imeli od posta zgolj telesne koristi. S tem ni nič narobe; a zakaj ne bi bili malo ambicioznejši in ponudbo postenja temeljiteje izrabili? Zakaj ne bi med postom spodbudili lucidno sanjanje, si pridobili nove življenjske vpoglede, ki vam lahko pomagajo živeti bolj polno, zadovoljno in srečno? Zakaj si ne bi teh »postnih prebliskov« vtisnili v spomin in zakaj ne bi med postom raziskali poti do sebe? Zakaj ne bi vsega tega storili zavedno, z namenom? Prav zavedni namen postenja nam ponuja več … Možnost za postenje z namenom v najinem načinu postenja ponujava vsem, še posebno tistim, ki iščejo sebe (zato sprejmeva v skupino le štiri do šest, največ osem oseb).

  

Učinkovito ohranjanje zdravja in preventivno delovanje

Drago Klanšček je univerzitetni diplomirani inženir, več let je bil vodilni delavec v gospodarstvu, a delo ga ni izpolnjevalo. Pred več kot dvajsetimi leti je začel iskati druge načine za zadovoljno in zdravo življenje – sprva se jih je lotil kot zabavnih konjičkov, potem pa je postajal radovednejši, saj so se mu začeli odstirati neznani svetovi. Ko je doživel osebne in poklicne pretrese, so se njegovi konjički spremenili v resno delo: »Leta 1997 sem diplomiral na International School of Shiatsu (v Kientalu) ter postal terapevt šiatsu in se na International School for Biodynamic Craniosacral Therapy (v Kientalu, v Švici) usposobil za terapevta kraniosakralne osteopatije. Opravil sem tudi izobraževanje iz Bowenove terapije in tečaj klasične masaže na Srednji zdravstveni šoli v Celju, potem pa sem ga dopolnjeval s specialističnimi tečaji s tega področja v tujini. Po mednarodnih normativih sem se usposobil za hidrokolonskega terapevta (na šoli Internationale Schule fur Colon-hydro-therapie). Končujem izobraževanje iz psihoterapije, sistemsko-kibernetične smeri. Z izobraževanjem sem želel bolje razumeti sebe. Opravljam individualne terapije, poučujem in vodim postenje, delavnice in seminarje o terapiji šiatsu, stresu, izgorevanju, zdravi hrani, sprostitvenih tehnikah, odpravljanju bolečin v hrbtenici idr. Pred nedavnim sem končal tudi izobraževanje za uporabo zvoka in smeha v terapiji.«

Helena Jeriček Klanšček je profesorica slovenščine in primerjalne književnosti, magistrirala in doktorirala pa je iz socialne pedagogike. Zaposlena je na Centru za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni, na Inštitutu za varovanje zdravja. Poleg tega je izkušena voditeljica delavnic in različnega izobraževanja. Končala je prvo stopnjo izobraževanja iz terapije šiatsu, usposabljanje za uporabo zvoka in smeha v terapiji, izobražuje se iz psihoterapije. Je (so)avtorica številnih člankov in priročnikov, med njimi: Ko te strese stres, Ko učenca strese stres, Skupaj premagajmo depresijo, Skupnost – izziv osamljenosti itn.

Pri Dragu in Heleni se lahko odločite za raznolike oblike posta – postite se tri ali osem dni v majhni skupini (štiri – šest ljudi). Postenje dopolnjujeta s celodnevnim programom za dušo in telo (individualni pogovori, vajami za razstrupljanje in povečanje energije, sprehodi v naravo, meditacijami, sproščanjem, barvanjem mandal, jogo gong, jogo smeha, kopelmi gong, predavanji, delom za osebno rast, učenjem različnih tehnik za samopomoč, skupno pripravo sokov itn). Opravljate lahko tudi tridnevni polpost s kašastimi sokovi in juhami ter podobnim programom. »Osemdnevnega posta se ljudje navadno udeležijo zato, ker pravijo, da se je v skupini veliko laže postiti kakor doma. Doma imajo preveč skušnjav in se ne morejo povsem posvetiti sebi. Če hodijo še v službo, je vse še težje. V skupini jim postenje mine, kakor bi mignil. Ljudje se odločajo tudi za individualno postenje. Podpora, ki jo dajeva individualnim postilcem, vsebuje svetovanje o pripravi na post in iz postenja. Med postenjem si postilci lahko privoščijo še različne izbrane podporne terapije,« razlaga Drago Klanšček.

Učinki postenja so povezani z načinom in dolžino posta, s počutjem postilca pred začetkom posta, kakovostjo vpeljevanja v post in hrano, z motivi za post ipd. Postenje prinaša učinkovito preventivno delovanje, izboljšanje počutja, povečanje energije, čiščenje negativnih čustev, misli in blokad, pomlajevanje in seveda čiščenje črevesja, jeter, ledvic, pljuč ter odpravljanje slabega zadaha, utrujenosti, oteklih oči, napetosti, zaprtja, neprijetnega telesnega vonja, razstrupljanje in izboljšanje kože ter pomoč pri zdravljenju vseh bolezni. Dobra priprava na post zmanjša neprijetnosti med postenjem. »Najpogostejši odzivi med postenjem so utrujenost, mrazenje, glavoboli, slabo razpoloženje ipd. Vsako jutro se zato z vsakim postilcem pogovorim in mu izmerim tudi nekatere parametre. Že zjutraj dobim vtis, kako se ljudje počutijo. Če ima kdo težave, dejavnosti prilagodim njegovim zmožnostim. Pogovorimo se tudi o čustvenih stiskah, ki včasih priplavajo na površje. Navadno ljudje med postom niso lačni; če pa se to le zgodi, je v kriznih primerih na voljo žlička medu, vmešana v kozarec limonade. Pri postenju vseh, ki imajo resnejše bolezni, najprej presodiva, ali je post zanje sploh primeren. Če spoznava, da je, narediva skupaj z bolnikom daljši načrt priprave na postenje, in če je mogoče, sodelujeva tudi z njegovim osebnim zdravnikom.«

 

Elena Danel; objavljeno v reviji AURA, marec 2013, št. 283.

Fotografija: Iz osebnega arhiva.