Sepp Holzer kmetuje v bližnji Avstriji. K njemu se zgrinjajo množice, saj na 1100 do 1500 metrih nadmorske višine, v tesni povezanosti z naravo, uspešno goji sadne in rastlinske vrste, ki sicer uspevajo veliko niže. Svoje zamisli o sonaravnem kmetovanju uspešno prenaša tudi drugim s knjigami in s številnimi projekti po vsem svetu.

Od leta 1962 kmetuje na posestvu Krameterhof, gorski kmetiji v kraju Langau pri Salzburgu. Zdaj posestvo obsega že 45 hektarjev. Meni, da nas mati narava bogato obdaruje in nam tudi veliko sporoča, če ji je le človek pripravljen prisluhniti in opazovati, kaj se v njej dogaja. Vse njegovo posestvo je polno mešanih kultur, saj meni, da narava monokultur ne podpira. Rastline same druga drugo oskrbujejo z ustreznimi hranilnimi snovmi, če pazimo, da jih sadimo skupaj. Umetnim gnojilom in kemičnim pripravkom odločno nasprotuje, saj je treba z naravo sodelovati, ne pa se z njo bojevati, številne živali na posestvu pa poskrbijo za gnojenje.

V življenju je imel pogosto opraviti z ovirami. Meni, da prav ovire in težave pripomorejo k človekovi rasti, kajti kolikor več jih premagamo, toliko izkušenejši postajamo in bolj se veselimo doseženega cilja. Starši bi morali učiti otroke premagovati težave, ne pa jim čim bolj gladiti pot in jih tako prikrajšati za številne izkušnje, ki bi jim jih prineslo prav takšno prizadevanje.

Pred leti pa je Holzer opazil nekaj posebnega: plodovi, ki so bili poškodovani in so se vendarle zacelili, so bili bolj zdravilni in hranilni. Ni pomembno, kaj jih poškoduje: lahko so jih ogrizle miši ali divje živali ali pa jih je prizadela toča. To pravilo velja za vse sadeže in tudi za zelenjavo, ne glede ali je to krompir ali buča.

Zaceljeni plodovi imajo več pozitivne energije in pomagajo preprečevati bolezni. Sadež je treba pojesti z lupino vred, če je seveda biološko pridelan. Sepp Holzer domneva: če je sadež zbral toliko moči, da se je zacelil sam, potem mora imeti toliko več energije in zato tudi bolj koristi človeku ali živali.

Danes ponujajo na trgu sadje in zelenjavo čim lepšega videza, sadeže, ki so nekoliko manjši kakor drugi, neugledni, nagubani ali z vidnimi brazgotinami od celjenja, pa izločijo. To je vsekakor škoda, saj so prav ti za zdravje in prehrano najboljši.

Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA, marca 2011, št. 259

Fotografija: Bigstockphoto.com