POMLADANSKA ZELIŠČA
Nekoč, ko so bili ljudje bolj samooskrbni kot danes, in so se prehranjevali z lokalno pridelano hrano, so proti koncu zime že zelo pogrešali zelenjavo z njiv in vrtov. Še preden pa so jo lahko pridelali, so si zgodaj pomladi nabrali divje rastoča zelišča polna vitaminov, mineralov in drugih snovi, ki pospešujejo presnovo, pomagajo jetrom in ledvicam pri odstranjevanju škodljivih presnovkov, očistijo kožo, ji vrnejo mladostno svežino in sijaj. Danes so nakupovalne police sicer vso zimo polne na videz svežega sadja in zelenjave, vendar je to pridelano v rastlinjakih brez sonca in prsti, ali pritovorjeno v hladilnikih iz oddaljenih dežel. Zelišča, sveže nabrana v naravi, vsebujejo bistveno več snovi, ki jih naše telo potrebuje, da preženemo pomladansko utrujenost, okrepimo zdravje in pridobimo telesno in duševno čilost. Še najbolje je, če jih naberemo sami. Človekovo bitje in narava namreč delujeta kot celota; naš odnos in povezava z naravo in zelišči, ki jih nabiramo, podpira samoozdravitvene sposobnosti telesa in duše ter povečuje sprejemanje zdravilne in očiščevalne moči rastlin.
Oglejmo si nekaj rastlin, ki jih hitro prepoznamo in zlahka najdemo pomladi v naravi in kako nam lahko pomagajo.
Čemaž (Allium ursinum)
Rastlina je bližnji sorodnik česna (rod Allium) in vsebuje česnu zelo podobne sestavine, ima tudi značilen vonj po njem. Raste v velikih sestojih v podrasti listnih gozdov in lok, rada ima vlažna, ilovnata tla. Ker čemaž pred cvetenjem lahko zamenjamo z dvema zelo strupenima rastlinama, šmarnico in jesenskim podleskom, ga bomo natančneje opisali in poudarili razločevalne znake.
Čemaž je zelnata trajnica, v tleh je ozka čebulica, iz katere izrašča neolistano steblo. Lista sta pritlična, navadno v paru, pecljata, dolga do 20 cm, široko suličasta ali eliptična, vzporedno žilnata. Cvetovi so zvezdasti, beli, združeni v kobulasta socvetja, cveto od maja do junija. Rastlina ima izrazit vonj po česnu. Po obliki listov sta čemažu podobna šmarnica, ki se od njega razlikuje po tem, da ima liste spodaj zvite v tulec in plazečo koreniko, ter jesenski podlesek, s podobno zvitimi listi brez izrazitega peclja. Nobena od teh rastlin nima vonja po česnu.
Čemaž je odličen naraven antibiotik, poleg tega pa znižuje raven holesterola LDL v krvi, preprečuje arteriosklerozo in znižuje krvni tlak. V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo tudi pri težavah s prebavili, pri pomanjkanju teka in kot splošno krepčilo. Kot mazila in obkladke ga uporabljamo pri kožnih vnetjih, okuženih ranah in za odstranjevanje kožnih madežev.
Je tudi odličen in zelo zdrav dodatek hrani. Z njim lahko pripravimo olja, kis, omake, razne namaze in še vrsto drugih jedi.
Liste nabiramo tik pred cvetenjem. Lahko jih uporabimo sveže ali pa iz njih pripravimo tinkturo (alkoholni izvleček) ali oljni macerat (namok), najbolje v oljčnem olju.
Recept za namok: 1 skodelico nasekljanih čemaževih listov damo v litrski kozarec za vlaganje in zalijemo s kakovostnim oljčnim oljem. Kozarec naj bo od 2 do 4 tedne na toplem, a ne neposredno izpostavljen soncu. Nato vsebino precedimo. Olje lahko uporabimo za solatne prelive, omake; preprosta, a odlična malica ali predjed, je sveže pečen domači kruh, ki ga pomakamo v oljčno olje s čemažem. To olje lahko uživamo po žličkah kot zdravilni pripravek. Lahko nam je tudi podlaga za izdelavo domačega mazila. V tem primeru dodamo kot trdilec stopljen čebelji vosek. Mazilo deluje kot naravni antibiotik pri vnetjih kože, odrgninah in ranah.
Opisani so še: Velika kopriva, marjetica, navadni jagodnjak, trobentica, smrekovi vršički, regrat, breza.
Avtorica članka: Katarina Trontelj, univ. dipl. biologinja: Celoten članek lahko preberete v reviji AURA, april 2015, št. 307