Počasne hoje v starosti ne povzroča nujno samo starostno propadanje telesa, takšna hoja lahko napoveduje tudi porajajočo se Alzheimerjevo bolezen. Francoska raziskava, objavljena v reviji Neurology, je namreč nakazala povezavo med počasno hojo in beta amiloidnimi plaki − beljakovinami v možganih, ki so povezane s to boleznijo. Beta amiloidni plaki naj bi predvsem poškodovali območja v možganih pomembna za gibanje in hojo.

Natalia del Campo z univerzitetnega kliničnega centra v Toulousu v Franciji, je proučila 128 žensk in moških starih nad 70 let. Vsi so imele težave s spominom, vendar ne v tolikšnem obsegu, da bi bili dementni. Nato so kot udeleženci v poskusu morali prehoditi približno štiri metre, znanstveniki pa so merili hitrost njihove hoje. Slikali so jim tudi možgane, da bi preverili, ali so v njih beta amiloidni plaki. Vse osebe, razen dveh, so omenjeno razdaljo prehodile s pričakovano hitrostjo, le osebi, ki sta imeli v možganih omenjeno beljakovino pa tega v istem času kot drugi udeleženci raziskave nista zmogli. Natalia del Campo meni, da je lahko počasna hoja eno prvih znamenj bližajoče se Alzheimerjeve bolezni. Počasnejša hoja bi lahko bila tudi posledica šibkejšega zdravja, na primer obolelega srca ali drugih okoliščin, povezanih z zdravjem, in ne le znamenje demence, zato so nujne še nadaljnje raziskave, ki bodo to povezavo potrdile ali ovrgle.

Podatki tudi kažejo, da se Alzheimerjeva bolezen v resnici začne razvijati že desetletja prej, preden se pokaže. Eden od zgodnjih znamenj naj bi bila izguba smisla za humor. Druga znamenja so lahko tudi neustrezno vedenje, na primer smejanje na pogrebu in nezmožnost razumevanja šal, zlasti bolj pretanjenih.

Če človek opazi, da je začel hoditi počasneje kot sicer, pa naj se le odpravi k zdravniku, da se morda Alzheimerjeva bolezen le ni začela, saj je mogoče njen razvoj z zdravili upočasniti.

Daily mail, objavljeno v reviji AURA, januar 2016