PISMA MARIJI – ŽIVLJENJE OB LAŽNIVCU
Zakaj mi je bilo dano živeti ob človeku, ki je z lažjo razreševal življenjske težave?
ŠIFRA: SPOZNANJE
Življenje je svojevrstna stvaritev, ki je prepletena z raznovrstnimi vsebinami in zato tudi nalogami, razrešitve teh nalog pa naj bi pomagale doumeti te vsebine, njihov namen in pomen. Raznovrstne vsebine, ki se pojavljajo v življenju, so v resnici gonilna sila človekovega delovanja. Njihova raznobarvnost je v resnici bogastvo, ki pa se ga zmeraj ne doume, in zato tudi ne sprejema kot nekaj, kar podpira človeka na njegovi poti prebujanja v popolno zavedanje.
Popolnoma ozaveščen človek gleda na raznovrstne življenjske vsebine kot na cvetoč travnik, ki s svojo vsebino nagradi vsakega obiskovalca. V teh vsebinah je vse, kar človek potrebuje na poti prebujanja v zavedanje, da ima prav vse določen namen ne glede na to, kakšen predznak postavi človek pred neko vsebino. Pogosto se dogaja, da to, kar označi za zelo negativno, sproži plaz dogajanja, ki pripomore k pozitivnemu razpletu. Izidi tega dogajanja so dragocena spoznanja. Ta spoznanja so morda zahtevala, da se je moral človek nečemu odpovedati, hkrati pa so mu pripravila nagrado, do katere bo prišel samo z njihovo pomočjo.
Trganje vezi navezanosti je vedno boleče, a nikoli ne poteka brez moči, ki je človeku dana zato, da to nalogo opravi in se tako za vselej osvobodi neke vsebine – načina delovanja, ki ga ne potrebuje več.
V tem življenju trgaš navezanost na laž, ki zmeraj pomeni prelaganje odgovornosti za svoja dejanja na nekoga drugega. Človek, ki še ni pripravljen sprejeti odgovornosti za svoja dejanja, se bo pri reševanju raznovrstnih nalog pogosto zatekal k laži. Z njo bo skušal sebe in druge prepričati, da ni storil nečesa, kar se je povsem jasno izkazalo, da je storil, in bo skušal z lažjo preložiti odgovornost na drugega. V takšnem primeru bo človek imel laž za dragocenost, ki mu pomaga ohranjati navidezno vrednost njegove osebnosti, ki mu veliko pomeni. Glas vesti je še prešibak, da bi ga lahko slišal, in mu prisluhnil, ko mu pravi, da je iskrenost vrednota, ki resnično zaljša vsako osebnost.
Neuspehi, ki jih človek doživlja z uporabo laži, so pravi kažipot, ki pripelje človeka do spoznanja, da je vsak odgovoren za svoja dejanja in da ga še tako olepšana laž ne more obvarovati pred tem dejstvom. Neuspehe imamo navadno za nekaj negativnega, čeprav v resnici ni tako, saj človeka pripeljejo do spoznanja, ki je zmeraj pozitivno, ne glede na to, koliko je človeka to spoznanje stalo.
Z lažjo in s tem s prelaganjem odgovornosti za svoja dejanja na druge se na svoji razvojni poti sreča vsakdo. Ozaveščanje tega dejstva je za vsakogar bolj ali manj naporno, odvisno je od človekove navezanosti na laž in s tem zvračanjem krivde na druge. Tisti, ki je že ozaveščen, pa k ozaveščanju drugega ne prispeva, če takšnega človeka obsoja. Človek mora sam uvideti težavo, v katero je ujet. V laž ujeti človek navadno ne razmišlja o posledicah. Zadostuje mu, da s pomočjo laži razreši trenutni neugodni nastali položaj. Vede se kot otrok, ki še ne pozna odgovornosti za svoja dejanja in se je ne zaveda. Oba se morata še učiti, si pridobiti različne izkušnje, s katerimi je življenje res radodarno.
Ob človeku z jasno nakazanimi pomanjkljivostmi imaš dragoceno možnost videti in razmišljati o lastnih slabostih. Da so to res slabosti dokazuje to, da te motijo. Motijo pa te zato, ker jih tudi sama še nisi povsem odpravila. Ko človek svoje slabosti – pomanjkljivosti dojame in se pobota z njimi tako da se zaradi njih ne obsoja več, jih bo sposoben sprejeti tudi pri drugih. Sprejetje mu bo omogočalo, da drugega človeka ne bo obsojal, temveč ga bo opazoval, kako se prebija po poti osvobajanja in raznovrstnih ujetosti, in ga pri tem sočutno podpiral. Sočutno podpiranje bo izkazal tudi tako, da ne bo razmišljal o njem negativno, čeprav je morda njegovo ravnanje res negativno. Bo pač takšno, kakršno potrebuje na svoji poti v povsem novo spoznanje. Vedno se dogaja tisto, kar je potrebno, da se dokopljemo do novih spoznanj, poglobljenih stanj zavesti.
Ne obremenjuj se z lažmi, ki jih je danes na svetu več kot preveč. In če je tako, vedi, da posamezni ljudje glede tega niso izjeme. Tudi ti nisi! Prav zato opazuj zgolj sebe in preverjaj, kolikšna je tvoja iskrenost, ki povezuje misli z besedami in te z dejanji. Vsaka najmanjša neusklajenost, ki se pojavi na tej relaciji, je v resnici poneverba ali laž. Ko boš dosegla popolno usklajenost na tej poti, boš lahko rekla, da si se znebila laži in s tem prenarejanja, da si v redu človek.
Vsak človek je sicer povsem v redu, le da njegova dejanja niso vedno v skladu s to resnico. Prav zato naj bi vsak skrbel za to, da se ne prenareja in živi čiste misli srca s tem, da jih ubesedi in udejanji. Vsako prenarejanje, ki je namenjeno temu, da bi človek napravil najboljši vtis na drugega, je posledica laži in ne temelji na iskrenosti, ki ne prenese prenarejanja. Ker pa je iskrenost latentna lastnost vsakega človeka, si človek nezavedno utira pot k njej s pomočjo prenarejanja, s pomočjo laži. Ko bo nezavedno postalo zavedno, bo človek to pot opustil in stopil na pot iskrenosti, ta pa mu bo postopno pomagala povezati misli, besede in dejanja v zdravo celoto. Zdrava povezava mu bo omogočila toliko okrepiti zavest, da se bo vselej posluževal samo resnice, ne glede na to, kako oster bo lahko njen rez, ki bo potreben za to, da se bo za vselej osvobodil laži. Ko laž dokončno podari spoznanje, odmre. Ne glej na laž tako kritično, temveč kot na pripomoček, ki je dan človeku v uporabo na poti odraščanja, na poti prebujanja v resnico. Srečno!
S spoštovanjem Marija
Marija, objavljeno v reviji AURA, februar 2010, št. 246
Fotografija: Bigstockphoto.com