PISMA MARIJI – VZROKI TEŽAV

Kako naj se človek nauči prepoznavati lastne vzroke težav, ki ga pestijo.

ŠIFRA: UVID

Vzroki težav so karmično pogojeni, to pa pomeni, da se bo moral človek učiti povsod tam, kjer še ni usvojil potrebnega znanja in z njim pridobil spoznanja, ki mu edino omogoča harmonično delovanje v skladu s njegovim bistvom. Vzroki raznovrstnih težav, do katerih pride na različnih področjih človekovega delovanja, so zmeraj posledica neznanja, nerazumevanja in nesprejemanja stvari takšnih, kakršne v resnici so.

Uspešnost reševanja težav je odvisna od človekovega prijema, načina njihovega reševanja, ta pa je odvisen od globine doumetja težave, ki terja ustrezno človekovo ravnanje. Če človek naloge ne doume celostno, smo lahko prepričani, da bo površno poznavanje naloge sprožilo še dodatne težave in zahtevalo njihovo reševanje. Lahkomiseln pristop k reševanju naloge bo prav gotovo pripomogel, da se bo težavnostna stopnja reševanja neke naloge samo še stopnjevala.

Neuspehi, ki jih človek doživlja pri reševanju katere koli naloge, bodo ostajali njegovi zvesti spremljevalci ali učitelji vse dotlej, dokler ne bo prepoznal in uvidel, da mu vsak neuspeh, ali kot temu radi rečemo, negativna izkušnja, v resnici prinaša dragoceno spoznanje, ki mu edino lahko pomaga uspešno rešiti nalogo. Vsakokrat ko se srečamo z neuspehom, nam pravzaprav ta nakazuje pot v uspeh. Neuspeh je dragoceno spoznanje, ki nas usmeri na pot rešitve naloge. Več kot je neuspehov, več je obrazložitev ali potrditev, da nismo imeli pravega vpogleda v to, kako naj se zadeva reši. Če pa je neuspehov le preveč, se moramo vprašati, ali naj sploh še vztrajamo pri reševanju naloge. Morda pa smo se iz nam neznanih ali celo znanih razlogov namerno lotili reševanja nečesa, kar nam ni bilo namenjeno. Če je bila naša odločitev napačna, se bodo težave kar grmadile zato, da bi nas odvrnile od dela, od naloge, ki nam ni namenjena. Pri izbiri nalog se pogosto zgodi, da izberemo tako ali podobno nalogo, kot jo je izbral nekdo drug in to samo zato, da bi tudi mi uspeli tako, kot je uspela neka druga oseba. Hlepimo po zunanjem priznanju. Ker pa izbrana naloga ni bila v skladu z našimi notranjimi potrebami, se je naša napačna izbira naloge končala z neuspehom. Prav ta neuspeh pa lahko prav kmalu postane naš največji uspeh, ker nas pripelje do spoznanja, da je pogoj uspeha zmeraj skladno sodelovanje z notranjo bitjo, ki nas s tihim glasom usmerja od reševanja ene naloge k drugi.

Vzroki človekovih težav izvirajo iz neposlušanja notranjega navdiha ali neposlušanja govorice srca. Ko stojimo pred novo nalogo, novim izzivom, se navadno opiramo na glavo, na um, in pozabimo utišati misli in prisluhniti govorici srca. Ta človeku zmeraj pravilno svetuje, kaj naj stori. Šele potem, ko prisluhnemo srcu in jasno doumemo, kaj nam sporoča, se s tako dobljeno jasno vizijo opremo na glavo, na um, ki nam bo kot dober strateg pomagal v praksi rešiti nalogo tako, kot nas je navdihnilo srce. Srce je kralj, um pa je njegov podložnik, ki mu je pripravljen zvesto služiti potem, ko je prejel navodila srca – napotke, ki vodijo v uspešno rešitev naloge.

Človek naj pri reševanju nalog prisluhne tistim, ki imajo več izkušenj, kot jih ima sam. Ko jim prisluhne, to še ne pomeni, da jih je dolžan tudi poslušati. Dolžan je poslušati le govorico srca, ki je zmeraj iskrena in sporoča le resnico. Nasvete drugih pa naj človek upošteva samo takrat, kadar so v sozvočju z govorico njegovega srca. To mu bo omogočilo, da se bo ognil vzrokom težav, ki vselej izvirajo iz nezaupanja v govorico srca. Srce ali naša notranja bit nam dan in noč sporoča, kako naj se odzivamo na življenjske priložnosti, ki so včasih lažje, včasih pa tudi silno težke. Kljub temu pa ostajajo življenjske priložnosti, ki nas bodo bogato nagradile. Pravilna izbira pa je zmeraj odvisna od upoštevanja govorice srca, ki nas pelje po poti, ki je kljub težavnosti za nas najboljša. Hoja po takšni poti pa se lahko v vsakdanjem življenju zdi neuspešna, ker je polna raznovrstnih tegob. Vsakdanje težave pa niso merilo neuspeha, prej nasprotno, saj človeka obogatijo z globokimi duhovnimi spoznanji, ki mu jih ne more podariti še tako bleščeče življenje in samo na videz uspešno. Res je, da je navidezno uspešno življenje lagodno, a razen lagodnosti človeku nima česa podariti. Lagodnost ne prebuja globokih duhovnih spoznanj. Lahko pa duhovna spoznanja omogočijo človeku, da se lagodno prebija skozi naporno življenje, ki bi ga brez teh spoznanj dobesedno strlo. In tako vidimo, da je prav vse za nekaj pomembno, zato opustimo presojanje stvari na dobre in slabe. Zavedati bi se morali, da ni dobrega brez slabega in nasprotno. V dobrem in v slabem je kal spoznanja, ki nas bo obogatilo, če se mu ne bomo upirali, temveč dopustili, da je in da učinkuje. Človek bo nekaj označeval kot težavo toliko časa, dokler ne bo s srcem doumel, da je vsaka težava v resnici darilo, ki ga vodi v spoznanje, ki ga prebuja. Srečno!

S spoštovanjem Marija, objavljeno v reviji AURA, november 2014, št. 302

Več ...