Je afirmacija res tako univerzalno sredstvo, kot se o njem piše in govori? ŠIFRA: SONČEK

Afirmacija je res učinkovito sredstvo, ni pa univerzalno, kajti pri nekaterih deluje, pri drugih ne. Če bo delovala ali ne, je odvisno od naloge, ki jo je prišel človek uresničevat v to življenje. Vse, kar je potrebno za uresničitev njegovega življenjskega poslanstva, se bolj ali manj zgodi. Afirmacija mu lahko pri tem uresničevanju še dodatno pomaga. Z njeno uporabo, če je ta usklajena s potrebami uresničitve, bo samo okrepil in odpiral dotok potrebnim energijam ter omogočil, da se bo želeno uresničilo.

Afirmacija bo vedno delovala in podpirala človeka pri uresničevanju vseh tistih načrtov, ki so usklajeni s potrebami njegovega poslanstva. Lahko rečemo, da je afirmacija učinkovita tedaj, ko deluje človek v skladu s seboj. Če te skladnosti ni, se tudi moč še tako goreče uporabljene afirmacije razblini.

Afirmacija sledi uresničevanju karmičnega načrta, v katerega je zajet razvoj vsakega posameznika, in ne upošteva načrta osebnosti ali ega, ki največkrat deluje v nasprotju s karmičnim načrtom ter skuša uresničevati svoje ozke sebične potrebe. V vseh takšnih primerih afirmacija človeka ne bo podprla, razen če to ni potrebno zato, da se človek z njeno pomočjo prebudi v novo spoznanje, ki bo preseglo ozkost in sebičnost. Teh lastnosti se vsak človek na svoji razvojni poti prej ali slej znebi in včasih mu pri tem pomagajo tudi bolj ali manj ustrezne afirmacije.

Ljudje, ki uporabljajo afirmacije zato, da bi spremenili svoje življenje in ga tako izboljšali, se radi pohvalijo, kaj vse so dosegli z uporabo neke afirmacije. Ne vedo pa, da bi to dosegli tudi brez nje, ker jim to po karmičnem načrtu pripada za uresničitev njihovega poslanstva. Afirmacija tedaj samo pripomore, da stvari stečejo nekoliko bolj gladko, in to zato, ker se človek globlje zave, katere poteze mora potegniti, da bo neko nalogo uspešneje opravil. Takšni ljudje potem radi ponujajo svoje afirmacije drugim in se pri tem zaradi pomanjkanja znanja o delovanju afirmacij ne zavedajo, da ponujajo človeku nekaj, kar pri njem ne bo delovalo. Delovalo pa ne bo zato, ker program razvoja drugega človeka ni v skladu z razvojem človeka, ki afirmacijo ponuja. Drugi človek potrebuje drugačne afirmacije, in sicer take, ki bodo podpirale posebnosti njegovega razvoja. Katere so te posebnosti, pa lahko odkrije in spozna vsakdo sam, tega ne more nihče storiti za drugega, zato je tudi trditev, da bo afirmacija, ki je pomagala enemu človeku pri razreševanju zapletene naloge, pomagala tudi drugemu, napačna.

Potrebe ljudi so različne, ker so razvojne poti posameznikov različne. Kdor bo bolj ali manj zavestno sledil lastni razvojni poti, bo uspešnejši, in bo mogoče v svoji nevednosti celo zatrjeval, da so mu pri tem pomagale afirmacije. Te pa lahko postanejo vaba za vse, ki bi bili tudi sami radi uspešni. Ker pa niso našli pravega stika s seboj, tudi niso začutili, katere so njihove resnične potrebe in se zato nagibajo k posnemanju. Posnemanje pa jih samo razočara, saj z njim ne bodo nikoli dosegli tiste uspešnosti, ki jim jo lahko omogoči samo spoznanje lastnih notranjih potreb, zaradi uresničitve katerih so se utelesili.

V življenju vedno deluje vse, kar se v njem pojavi, saj bi bil sicer obstoj nečesa nesmiseln. Življenje ima svoje načrte o tem, kaj in kdaj naj bi kaj delovalo, in pri tem ne podpira človekovih želja, če te niso usklajene z načrti življenja. Ko se človekovi načrti ne ujemajo z načrti življenja, se bodo vedno uresničili načrti življenja. Načrti življenja izhajajo iz karmičnega načrta, človekovi pa največkrat iz njegove osebnosti ali ega. Ta zavrača karmični načrt, ki prinaša egu zanesljiv konec. Karmični načrt pa ne podpira afirmacij, s katerim bi človek rad uresničil svoje želje oziroma želje ega in nasprotujejo človekovi osvoboditvi iz ujetosti v delovanje pod vodstvom ega. Kozmos brez izjeme podpira samo tiste afirmacije, ki so skladne z njim, so z njim eno. Ne more podpirati tistega, kar ni resnično, kar ni večno. In ker ego ni ne eno in ne drugo, ga še tako doneče afirmacije ne bodo podpirale. Ne bodo podprle želja, ki delujejo v nasprotju s kozmičnim načrtom, ki širi in podpira resnico.

Afirmacije so kakor dobre misli, ki to dobro lahko širijo in krepijo, če izvirajo iz čistega srca. Čisto srce pa je simbol brezpogojne ljubezni, ki pozna resnico, zato se lahko v imenu te resnice razdaja in tako širi. Vsaki misli sledi energija in prav tako sledi afirmaciji. Misli in tudi afirmacije niso vedno čiste, to pomeni, da niso vedno ljubeče.

Kakšne bodo misli in kakšne afirmacije, je vedno odvisno od človekove izbire, zato ni vseeno, kakšnim mislim in afirmacijam odpiramo svoja energijska središča. Čim zavestnejši postaja človek, tem zavestnejše postajajo tudi njegove izbire in s tem odločitve. Tak človek deluje skladno s svojimi potrebami, ki so izraz njegovega življenjskega poslanstva in hkrati tudi karmičnega načrta, v katerega je zajet razvoj vsakega posameznika in tudi celote ali kozmosa.

Če bo človek skušal z uporabo afirmacij izsiljevati kozmos ali uresničiti nekaj, česar ni v kozmičnem načrtu, bo s tem sprožil le delovanje sil, ki ga bodo lahko v začetku podprle pri doseganju zaželenega, nato pa mu bodo to odvzele. S tem bo doumel, da se z izsiljevanjem ne da doseči nekaj dokončnega, temveč samo začasne reči, ki so v resnici stroge življenjske učiteljice.

Kdor se odloča za uporabo afirmacij, naj se ne posvetuje toliko z drugimi, temveč predvsem z lastnim bistvom, ki mu bo zmeraj znalo sporočiti, kaj je zanj zares najboljše. Uresničitev globoke notranje potrebe, ki ni muha enodnevnica, naj postane vodilo vsakogar, ki želi delovati v skladu s seboj.

Notranja potreba je tisto vodilo, ki usmerja človeka po pravi poti. Hoja po tej poti je naporna tudi zato, ker ne daje vedno takojšnjih učinkov. Včasih pa se ti zdijo po človekovi presoji celo napačni. Naj vse to dogajanje nikogar ne potre, saj se bo prej ali slej pokazalo, da je človek izbral pravo odločitev ali pot. Ko postane pritisk dvoma, negotovosti premočan, naj bi se vsak podal v svoje mirno sebstvo in tam poiskal oporo, ki mu bo pomagala vzdržati ves ta pritisk. Če bo našel stik z mirom v sebi, bo to samo potrditev, da na svoji poti ni zašel, čeprav zunanje okoliščine tega še ne potrjujejo. Videz pogosto vara in tudi pri tem je lahko tako.

Zdaj pa še zgled, kako bo delovala afirmacija pri treh osebah, ki so se priglasile na razpis za isto delovno mesto. Solidarnostna delitev tu odpade. Ker pa so vsi vpleteni v stisko preživetja, bodo lahko uporabili afirmacijo in tudi vizualizacijo. Vloženi trud bo v tem primeru podprl samo eno osebo, in sicer tisto, ki ji je tudi karmično usojeno, da bo zasedla prosto delovno mesto in tako prišla v stik z ljudmi, s katerimi še ni poravnala karmičnega dolga. Iz tega preprosto sledi, da je vera v to, da lahko z uporabo afirmacije razrešimo vsak življenjski problem, neutemeljena. In zato jemljimo afirmacijo zgolj kot pripomoček, ki nas v natančno določenih okoliščinah podpre, da uspešneje opravimo neko nalogo. Moč je v nas, in ne v afirmaciji, lahko pa afirmacija to moč ali zavest o njej prebudi. Srečno!

S spoštovanjem Marija

Marija, objavljeno v reviji AURA št. 218, oktober 2007

Fotografija: Bigstockphoto.com