Ali lahko človeku škodi, če si skuša z različnimi tehnikami pridobiti tako imenovane nadnaravne sposobnosti?

ŠIFRA: SIDI

Tako imenovane nadnaravne sposobnosti v resnici niso nadnaravne, temveč povsem naravne. Za nadnaravne jih je človek opredelil preprosto zato, ker še ni sprejel tega, da je vse, kar je, naravno. Misli namreč, da je naravno samo tisto, kar je dosegljivo vsakemu človeku. Pri tem pa se ne zaveda, da so vsi zakladi v resnici v človeku, kjer čakajo na to, da bodo odkriti.

Človek odkriva svoje zaklade postopno. To odkrivanje pa je odvisno od njegovega celostnega razvoja, pri katerem igra najpomembnejšo vlogo širjenje zavesti. Bolj ko se zavest širi, več ključev si pridobi človek, da z njimi lahko odklepa vrata v neznano. Nepoznavanje nečesa ni potrditev tega, da nekaj ne obstaja. Ko se človek seznani s to resnico in jo povsem doume, se zanj začne hoja po poti odkrivanja resnice o sebi. Na tej poti spoznava različne pojave, ki so v resnici samo spremljevalci poti k sebi in nikakor cilj poti razvoja.

Ko se človek seznani s temi pojavi – sposobnostmi, ga lahko zasvoji nepopisna radovednost. Ta ga nato žene k iskanju različnih tehnik, s katerimi poskuša potešiti predvsem svojo radovednost. Hkrati pa lahko išče v tem tudi ublažitev občutka manjvrednosti in ga spreminja v občutek večvrednosti. Tedaj postanejo različne tehnike lahko nevarne, ker ne podpirajo njegovega lastnega razvoja, tiste poti, ki je za njegov celostni razvoj najustreznejša. Če prihaja do tovrstne rabe ali če hoče človek doseči več, kot je trenutno zmožen sprejeti, lahko zastane v razvoju in to na psihični in fizični ravni.

Vsakdo naj bi pri kultiviranju svojega celostnega razvoja upošteval zakonitost, da se vse zgodi tedaj, ko je človek za to pripravljen in to ne glede na to, ali se tega zaveda ali ne. Ko je čas, da se prebudi v neko novo spoznanje, dobi učitelja, ki ga bo vodil tako, da bo brez kakršnih koli poškodb prišel do nekega spoznanja. Ta učitelj je lahko fizična oseba ali pa tudi duhovno bitje, s katerim se bo srečeval na astralni ravni oziroma v sanjah. Če pouk za osvojitev novega spoznanja poteka v sanjah, pravimo, da poteka po naravni poti ali spontano. Da pa se to lahko zgodi, morajo biti dani ustrezni pogoji, ki omogočajo človeku tovrstno šolanje. Ti pogoji so dokaz, da je človekova duša že toliko napredovala, da si lahko svoje izkušnje nabira tudi ali predvsem na astralu. Tam človek napreduje nekoliko hitreje kot v fizičnem svetu ali v tako imenovanem stanju budnosti. Dokler človek še ni zmožen sprejeti dejstva, da ne deluje samo v fizičnem svetu, temveč tudi na astralnem, ki nikakor ni manj pomemben, ampak prej nasprotno, ne more biti zajet v tovrsten proces razvoja.

Najhitreje napredujejo duše, ki so dejavne na obeh ravneh − fizični in astralni, ker svoje delo podvojijo. Lahko bi rekli, da delajo noč in dan. Vsaka duša deluje in se razvija na način, ki je enkraten in zanjo najprimernejši.

Vsakemu, ki bi rad zavestneje napredoval na svoji poti razvoja, pri tem pomagajo različne tehnike. Namenjene so prav temu, saj človeku omogočajo, da celostno spoznava sebe kot mogočno bitje luči. Pravi iskalec resnice o sebi ne bo zlorabljal tehnik, temveč jih bo spoštljivo uporabljal pod vodstvom učitelja, ki je že prehodil pot, ki jo njegov učenec pravkar previdno ubira. Z učiteljevo pomočjo se bo ognil instantnim tehnikam, s katerimi neučakani ljudje skušajo od danes do jutri prehoditi pot, ki terja čas in potrpežljivost.

Pojavi so spremljevalci duhovne poti, niso pa njen cilj. Prav zato naj se človek ne bi vezal nanje ali se z njimi celo ponašal. Uporabil naj bi jih kot orodja, ki so mu bila dana v uporabo zato, da bi zavestneje stopal po svoji razvojni poti. Uporabi jih lahko tudi za služenje sočloveku, če ga je ta za to prosil. Pojavi odpirajo spoznanja, dajejo človeku znanje, ki naj ne bi bilo nikoli zlorabljeno, temveč zmeraj uporabljeno z Božjo voljo tako, da bo služilo vsesplošno dobremu.

Vsaka zloraba je škodljiva in še bolj je škodljiva uporaba in s tem zloraba različnih tehnik, s katerimi poskuša človek prehiteti svoj razvoj. Ta terja, da si človek z izkušnjami pridobiva spoznanja. Izkušnje pa niso zmeraj prijetne in zato si marsikdo domišlja, da se bo ognil izkušnji s pomočjo nadnaravnih danosti. Pri tem pa se ne zaveda, da se s tem kratkotrajnim odlašanjem v resnici odreka odrešitvi, ki mu jo zahtevna preskušnja prinaša. Vse nadnaravne danosti so namenjene lajšanju in ne odrivanju izkušnje, ki je v resnici človekov odrešitelj. Uporabljaj danosti za sprejemanje odrešujočih izkušenj! Srečno!

S spoštovanjem Marija

Objavljeno v reviji AURA, januar 2015, številka 304