Ali lahko pomagamo človeku sprostiti notranjo napetost z načrtno izzvanim prepirom. Kdaj smemo to storiti in kako?

ŠIFRA: SPROŠČANJE

Človeštvo živi v času hudih in raznovrstnih napetosti. Vzroki le-teh so različni, pogosto povezani s karmičnimi dolgovi ali odvisni od njih, kažejo se tudi v pomanjkljivem duševnem zdravju. Kakršni koli so že – tudi če bi jih odkrili, jih to prav gotovo ne bi odpravilo. Odpravi jih lahko samo postopno prebujanje vsakega posameznika in s tem življenje zavesti, ki omogoča, da človek z zavednim delovanjem stvari še bolj ne zapleta, temveč jih razpleta.

Kolikor bolj zavedajoče deluje človek, toliko dobiva vpogled v neko dogajanje in ustrezneje se odziva nanj. Ko se zmore toliko umiriti, da lahko začne opazovati dogajanje v sebi in s tem spoznavati, da je vzrok vsega, kar se mu dogaja, v njem, in nikakor zunaj njega, je sposoben začeti odpuščati sebi vse, za kar je dotlej zaman obsojal, dolžil druge. To je proces čiščenja, ki se prej ali slej začne pri vsakem, in pripelje človeka v milostno stanje, v katerem začne obsojanje opuščati in se oprime resničnega odpuščanja. Odpuščanje, ki ni samo besedno, ga osvobodi. Osvobodi pa tudi vse tiste, ki jih je človek z zamero iz kakršnih koli vzrokov vezal nase, jim tako jemal svobodo in jih nevede oviral pri njihovi duhovni in tudi osebni rasti. S takšnim odpuščanjem se v resnici trga tkanina energijskih vozlov, v katere se zaplete človek zaradi različnih miselnih in čustvenih vzorcev, ki so povsod, kjer delujejo zamere in obsojanje. Ta energijska tkanina je fizičnim očem nevidna, prav dobro pa jo zaznavajo duhovne oči, ki začno aktivno delovati potem, ko se človek preda ozaveščanju oziroma širjenju zavesti. Prebujanje je prav zato tako pomembno, ker pripomore k videnju dogajanja na energijski ravni, za katero je vsak slep, dokler se na neki točki njegovega razvoja ne zgodi ta tako pomembna sprememba.

Opisana sprememba pomaga človeku do spoznanja, da je bilo vse njegovo dotedanje videnje v resnici slepota, ki ga je pripeljala do dna – tam pa se lahko zgodi velika spreobrnitev v zavestnejše življenje, in človekov vpogled se zbistri. Kdor doživi to spremembo, spremembo v razširjeno zavedanje, zmore pomagati sebi in tudi drugim, da se hitreje osvobodijo slepote, v katero so bili ujeti. Videnje, ki ga je pri delovanju ovirala prejšnja slepota in z njo nezavedanje, začne usmerjati človekovo ravnanje tako, da pomaga drugim in se pri tem zaveda, da v resnici pomaga sebi. Vse, kar stori dobrega za drugega, stori hkrati zase. Seveda, to dobro ne more in ne sme biti drugemu vsiljeno. Lahko pa mu ga podari zmeraj tedaj, ko mu notranji vpogled jasno prikaže sliko človeka, ki potrebuje pomoč zato, da bo uspešno opravil začeto nalogo.

Človek, ki je pogosto hudo notranje napet, se še ni naučil te napetosti zavestno in neškodljivo sproščati, je nepretočen za nekatere energijske vibracije. Blokade, ki so nastale v njem, mu ne omogočajo prostega pretoka energije, zato se v njem ustavlja vse, kar se nabira iz dneva v dan. V še ne razširjeni zavesti doživlja življenje in vse, kar se v njem dogaja, kot sovražnika, ki ga dan za dnem napada in mu onemogoča, da bi živel tako, kot si je zamislil. Življenje takega človeka vodijo iluzije. Vodijo ga in usmerjajo ter mu zadajajo boleče udarce, ti pa porajajo v njem napetost in jo poglabljajo. Vsak človek mora skozi takšen proces, vendar pa ne vsi ljudje hkrati. Prav zato je lahko tisti, ki je vse to že doživel in takšno dogajanje dobro pozna, pomoč tistim, ki to šele doživljajo. Notranji vpogled mu pomaga razkriti, kaj se s tem človekom dogaja in mu lahko priskoči na pomoč vselej, ko dozori čas za sproščanje notranje napetosti. Uvid v dogajanje v človeku pa mora biti tako jasen, da mu pokaže, kdaj in kako naj sproži mehanizem sproščanja v obliki prepira. Poskrbeti pa mora, da se čustveno ne zaplete v samo dogajanje − to pa se lahko zgodi kljub jasnemu uvidu. Čustva naj uporabi samo navidezno, zato da sprožijo sprostitev napetosti pri sočloveku. Vse izrečene besede ob tej sprostitvi pa naj se ga ne dotaknejo. To doseže tako, da ne aktivira svojega čustvenega in umskega telesa. Na vse dogajanje naj gleda duhovno, z zornega kota brezpogojne ljubezni, ki mu bo pomagala zavarovati se pred tem, da bi ga povleklo navzdol v čustveno miselni ples, ples igric in zvijač, ki preskušajo duhovno zrelost vsakega človeka, odločenega, da bo s služenjem dobremu izravnaval svoj karmični dolg.

Takšna pomoč je plemenita, saj ne rešuje samo enega človeka, temveč oba ali celo kar več udeležencev v prepiru, sproženem z globokim uvidom v potrebo po sprostitvi neke napetosti v posamezniku ali skupini. Takega dela pa se človek brez spoznanja in znanja ter prepotrebnega uvida ne more in tudi ne sme lotiti. Poseg zahteva celostnega in odgovornega človeka, ki se spušča v ples zelo razdiralnih energij. Če te niso ustrezno sprožene in usmerjene v preobrazbo, povzročijo nastanek še globljih energijskih zapletov s hujšimi posledicami, kot bi jih imele v prvotnem stanju.

Vsakdo, ki namerava sproščati napetosti z umetno izzvanim prepirom, naj se najprej dobro seznani s to tehniko sproščanja pri zares dobrem učitelju. Odgovoren učitelj ga bo znal pritegniti k temu delu tako, da ga bo znal opravljati varno − zase in za druge.

Srečno in pogumno naprej po poti služenja.

S spoštovanjem Marija

Objavljeno v reviji AURA, april 2010, št. 248

Fotografija: Bigstockphoto.com