Kako dolgo bom še živela?

ŠIFRA: Odhod

Si duhovno bitje in kot tako boš živela večno. Če pa misliš na svoje fizično telo, vedi, da bo tako, kot je to v času nastalo, v njem po določenem času postopnega odmiranja tudi umrlo. Telo je orodje duše, je orodje duha, ki skozenj deluje in hkrati izraža svojo stopnjo prebujenosti. Prebujenost vsakega posameznika se kaže v njegovem načinu ravnanja, in to na fizični, čustveni, duševni in duhovni ravni. Bolj ko so te ravni med seboj usklajene, popolnejše je človekovo ravnanje, in to omogoča, da človekovo življenje kljub številnim zahtevnim nalogam poteka ubrano in uspešno. Ni v življenju uspešen tisti posameznik, ki nima večjih težav, temveč tisti, ki zmore modro reševati naloge, ki mu jih življenje skoraj vsak dan trosi na pot.

Tvoja življenjska pot je polna preskušenj. Utrujena si od njih, zato se sprašuješ, kako dolgo boš še živela. To ve tvoja BIT, tvoja duša, ki se je inkarnirala z natančno določenim namenom. Življenje brez namena bi bilo zares nesmiselno. In dokler posameznik ne doume, čemu je namenjeno njegovo življenje, ga doživlja kot boj za vsakdanji kruh. Tega boja se vsak prej ali slej nasiti in se prepusti obupu, ki pa mu ne bo mogel razkriti namena njegovega življenja. Lahko pa mu pomaga spoznati namen življenja, ki je za vsakogar pomembno gibalo, spodbuda, da postori vse, kar je potrebno, da olajša in olepša življenje sebi, in nato globoka spoznanja o smislu življenja daruje tudi drugim. Darovanje je eden od smislov življenja. Človek lahko vsak dan daruje radost bivanja, do katere se prebije potem, ko se preneha upirati življenju in ga voljno sprejema takšno kot je, če ne more v njem ničesar spremeniti.

Vsakdo je dolžan spremeniti v življenju vse, kar se v skladu z božanskimi zakoni spremeniti da. Ko pa skuša spremeniti to, kar se iz kakršnih koli razlogov ne da spremeniti, se življenju preprosto upira. In nesprejemanje ga samo dodatno izčrpava in onemogoča, da bi živel v skladu z namenom, ki ga je pripeljal v življenje. Kdor prepoznava namen svojega življenja, je odrešen gorja, ki si ga sam ustvarja z upiranjem prav tistemu namenu, ki ga je prišel uresničevat v inkarnacijo.

Ko nam gre vse narobe, imamo ljudje navado reči, da nas življenje tepe. Ni življenje tisto, ki bi nas mučilo, temveč se z nezmožnostjo uvida, zakaj imamo prav tako življenje, mučimo kar sami. In teh muk se človek znebi samo s sprejemanjem vsega, takšnega kot je, če ne more ničesar spremeniti. Če pa hoče kar koli spremeniti, mora najprej doumeti, ali je ta sprememba mogoča. Notranji glas mu bo tiho povedal, ali naj se poda v boj za spremembo. Ta glas pa ne biva v glavi, temveč v srčnem središču. Prav zato moramo prisluhniti govorici duhovnega srca, ki jo podpirajo jasni občutki o tem, kaj naj storimo. Največja ovira pri sprejemanju tovrstne odločitve pa so misli, ki nam rojijo po glavi in nikoli ne utihnejo, dokler jih ne začnemo opazovati zavestno. In ko se v glavi poleže miselna dejavnost, lahko zaslišimo glas duhovnega srca, ki nam svetuje, kaj nam je storiti zmeraj, ko je videti, da se je življenje zarotilo proti nam.

Živiš v obdobju, ko te neutrudni prišepetovalec nagovarja, da je bilo tvoje življenje nesmiselno. Ne poslušaj ga in skušaj raje doumeti, kako smiselne so bile številne reči, ki so se ti zgodile v življenju. Razmišljaš, da to, kar se ti je v življenju dogajalo, ni bila tvoja volja. In res ni bila to volja tvoje osebnosti ali ega. Bila pa je volja tvoje duše, ki se je inkarnirala v dane razmere samo zato, da bi uresničila namen, da se s pomočjo življenjskih preskušenj prebiješ do globljega zavedanja o tem, da v resnici nisi telo, temveč duhovno bitje, ki ima večno življenje. Prav zato ne razumi potovanja skozi obliko življenja, ki ga omogoča fizično telo, da je to vse, kar pripada človeku. To je le ena izmed oblik življenja, ki jo je človeku kot večnemu duhu podaril Stvarnik. Stvarnik sam se izraža kot mogočna bit v različnih oblikah življenja in tako se izraža tudi v tebi. Ves čas te spremlja in spodbuja na tej poti prebujanja v širše zavedanje o tem, da si duhovno bitje, ki pripada večnemu obstoju. Obstajanje je vse, kar je. Telesna smrt pa pride, ko človek bolj ali manj uspešno prehodi svojo pot, pot namena, zaradi katerega se je inkarniral. Prisluhni sebi in začutila boš, ali se ti resnično že bliža čas odhoda. Razmišljanje o njem ti ne bo dalo odgovora. Srečno!

S spoštovanjem Marija

Odgovor je bil objavljen v reviji AURA, junij 2014, št. 297