Kaj natančno pravzaprav pomeni karmična prepoved?

ŠIFRA: Padli angel

Kdor dobro pozna zakon vzroka in posledice, bo doumel pomen karmične prepovedi v tej povezavi. Zakon vzroka in posledice ne deluje samo v nekaterih primerih, temveč je z njim usklajeno vsakršno delovanje v kozmosu. Lahko bi rekli, da na njem temelji obstoj kozmosa. Vse v njem se ureja, uravnava po tem zakonu, ki je zakon duha, na njem temelji tudi ves manifestativni svet, katerega človek najbolje pozna. Zakon vzroka in posledice daje ritem, utrip življenju, ki je najpopolnejša manifestacija v vesolju. Kdor proučuje življenje in globlje spoznava njegove zakonitosti, kmalu spozna, da ni zakonitosti, ki ne bi bila v skladu s tem temeljnim zakonom vesolja. Samo kdor dosledno upošteva pri svojem delu ta zakon, lahko upa, da bo prodrl do globljih spoznanj, kakršna omogočajo razkritje številnih skrivnosti življenja.

Življenje je razvoj, nenehno spreminjanje, ki temelji na tem tako enovitem, a kljub temu raznolikem zakonu, ki upravlja vesolje. Kar koli se v vesolju zgodi, se ne more zgoditi mimo tega zakona in zato lahko trdimo, da je to univerzalni zakon, v katerega je vpet dih ali utrip življenja. Četudi je videti življenje v človekovem vsakdanjiku še tako krivično, takšno sploh ne more biti, in sicer zato ne, ker je vpeto v ta univerzalni zakon oziroma iz njega izhaja in deluje, poteka v skladu z njim. Človek lahko vidi in našteje nešteto krivic, vendar to v resnici niso krivice, saj le izražajo, da univerzalni zakon vzroka in posledice še kako deluje. Četudi si človek, ki nekaj ve o tem zakonu, še tako prizadeva, da bi se ubranil njegovih učinkov, mu to nikakor ne bo uspelo. Učinek ga marsikdaj ne bo doletel takoj, in celo ne v istem življenju, a doletel ga bo vsekakor, in to s posledicami, ki jih je sprožil zavedno ali celo nezavedno.

Vzroku vedno sledijo posledice, in to ne glede na to, kolikšna je bila navzočnost človekove zavesti pri tem. Vzrok se lahko sproži v delčku sekunde. In ker je ta časovni delček tako kratek, se ga človek po navadi ne zaveda. Ne spominja se, da je lahko v delcu trenutka sprožil nekaj, kar bo imelo zanj odločilne posledice. To se dogaja zlasti tedaj, ko mora človek poravnati kak večji karmični dolg, ki bo terjal od njega veliko žrtvovanja. Zaradi strahu pred bolečino, zavestno sam ne bi sprožil vseh pogojev, ki bi omogočili, da bo zakon povračila ali posledic deloval. Poravnavo računov bi prelagal na poznejši čas. Če bi to uspelo, pa ne bi nikoli okusil, kaj je z nekim svojim dejanjem v resnici sprožil. In tako se ne bi nikoli ničesar naučil o svojem načinu delovanja. Šele spoznavanje lastnega načina delovanja mu omogoča doumeti, čemu služi karmična prepoved, ki je na splošno zajeta v sporočilu, ki pravi, da tega, česar ne bi rad, da drugi storijo tebi, tudi ti ne stori njim.

Karmična prepoved je v resnici zakon ljubezni. Dokler se človek ne odpre dovolj pretoku energije ljubezni, ne more doumeti prepovedi in tudi ne zmore delovati v skladu z njo. Karmična prepoved ni prisila, temveč poduk ljubezni, ki omogoča človeku, da začne delovati v skladu z njo. Skladno delovanje z njo prinaša spoštovanje do sebe in vsakogar in vsega, s čimer se človek srečuje v življenju. Življenje je človeku naklonjeno, je ljubeznivo, ker mu z raznovrstnimi preizkušnjami omogoča, da se osvobodi vseh tistih bremen, ki jih doživlja kot bremena, dokler ne doume vrednosti in pomena karmične prepovedi.

Karmična prepoved torej ni nikakršna prisila, temveč blagoslov, ki ima moč osvobajanja iz ujetosti v raznovrstna prepričanja, nastala zaradi človekove nevednosti, s pomočjo teme. Ta kraljuje povsod tam, kjer se človekova zavest še ni prebudila. S prebujanjem človekove zavesti se začne pot spoznavanja zakona karme, ki je v resnici zakon vzroka in posledice. Karmični zakon je povsem usklajen s tem zakonom in zato tudi njegov sestavni del. Prepletanje posameznih zakonov, ki izhajajo iz tega univerzalnega zakona, sestavlja strukturo, ki omogoča obstoj in s tem delovanje tako vidnega kot tudi človeškim očem nevidnega sveta. Vse slabosti, ki jih pripisujemo svetovom, so v resnici slabosti, ki jih človek pri sebi še ni presegel. Karmični zakon oziroma karmična prepoved ga usmerja pri tem preseganju. Prav v tem tiči vrednost tega zakona, njegov pomen. Zakon, prepoved ni namenjena sama sebi, temveč vsem tistim iskrenim iskalcem notranje luči ali zavesti, ki so se odločili, da stopijo na pot resnice. Kdor stopa po tej poti, se zaveda, da jo mora prehoditi sam. Hkrati pa ve, da ga bo karmična prepoved varno vodila po njej ter mu dala tisto oporo, ki jo potrebuje vsak, ko zaide v oblak skušnjave. Skušnjava je kot zapeljiva kača, ki ga preizkuša, če je že dozorel in zato tudi pripravljen na to, da opravi še naslednji korak. Koraki si sledijo, učinki karmične prepovedi se krepijo. To pomeni, da se človek čedalje bolj zaveda, po kateri poti učenja stopa in kateremu cilju se približuje. Kolikor bolj se širi človekova zavest, toliko bolj postaja človek tudi hvaležen za vse, kar mu življenje polaga na pot preizkušenj. Ni hvaležen samo za dobre stvari. Enako ali pa še bolj je hvaležen za vse slabe, kajti te ga rešujejo. Nova spoznanja, ki mu jih bodo podarile, ga bodo osvobodila. Lepe stvari so dosežek že pridobljenih spoznanj, grde stvari pa nam bodo dragocena spoznanja šele podarile. In zato ozaveščeni človek tudi vse slabo ali hujše preizkušnje sprejema z ljubeznijo. Trditev, da ljubezen osvobaja, je še kako resnična.

Karmična prepoved v resnici ni prepoved, temveč nasvet, vodilo, ki naj bi vsakomur čim bolj pomagalo spoznati resnico in z njo ljubezen. Po njenih načelih naj bi vsak živel in deloval. Če bi bila karmična prepoved resnična prepoved, se to, kar je prepovedano, ne bi dogajalo. Prav vsi pa vemo, da človek nešteto življenj počne prav to, kar je prepovedano, in se iz tega uči. To učenje mu prinaša raznovrstna spoznanja, in ta ga prej ali slej pripeljejo do tega, da začne prepovedano doumevati kot življenjsko vodilo, ki mu pomaga premagovati raznovrstne razvade in s tem napake v delovanju, ki naj bi bile popravljene, odpravljene, da bi se tako lahko odprl pretoku višjih vibracij in s tem kvalitet, ki lahko izhajajo samo iz ljubezni. Karmična prepoved je vodilo, ki na stežaj odpre vrata ljubezni. Človek, prežet z ljubeznijo, pa ne more delovati drugače kakor po kozmičnih zakonih, ki izhajajo prav iz te ljubezni. Karmična prepoved zanj ni več prepoved, temveč dar Izvora, ki mu kaže pot vrnitve v lastno izvorno stanje ter hkrati delovanje, ki je skladno samo s tem stanjem ali lučjo zavesti.

Dokler človek živi v temi ali mraku oziroma nizki stopnji zavedanja, še kako potrebuje karmično prepoved. Čeprav v vseh primerih ne doumeva, zakaj je ta potrebna v taki obliki, se marsikdo ravna po njej. Verjame in zaupa v to, da je tako ravnanje pravilno, in tako sledi tej veri. Vera mu pomaga, da na svoji poti ne naredi tega, kar ni dobro za druge in zato tudi zanj ne. Prav ta vera mu pomaga, da usmerja svoj korak proti cilju, ki pomeni osvoboditev iz nevednosti ali vstop v vednost. Takoj ko se začne človekova zavest širiti, se poglobi tudi vedenje o pomenu karmične prepovedi. Ta se iz prepovedi prelevi v blagoslov, ki človeka lahko samo osvobaja iz teme nevednosti. Karmična prepoved, ki je določen čas človeka lahko utesnjevala, je postala njegova učiteljica. Odrešen stopa poslej v spremstvu z njo skozi življenje in s tem skozi raznovrstne preizkušnje zavedajoč se, da ima ob sebi varuha, ki mu bo vsak trenutek pomagal pri razreševanju še tako zahtevnih nalog, kakršne je sam s svojim načinom delovanja povabil v svoje življenje. Zakon vzroka in posledice deluje. Karmična prepoved pa nas usmerja skozi to delovanje. Srečno! S spoštovanjem

Marija, objavljeno v reviji AURA št. 227, julij 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com