Ali si lahko razlagamo sanje po sanjskih knjigah?

ŠIFRA: SIMBOLI

Življenje je lahko hipnotično in takšne so lahko tudi sanje; v njih se dogajajo še bolj nenavadne stvari kakor v vsakdanjem življenju. Vsak sanjalec gre skozi sanjanje na njemu lasten način in zato bi lahko trdili, da prinaša isti sanjski prizor enemu ena sporočila, drugemu pa povsem drugačna. Prav zato sanjske knjige niso najzanesljivejše razlagalke sanj. Najboljše si razlaga sanje vsak sam. Pri tem lahko uporabi sanjsko knjigo, ko najde svoj ključ do nje in hkrati do vpogleda v svoje sanje. Kdor se loti tega zelo resno, se dokoplje do neverjetnih spoznanj. Odkrije, kako ga lastna podzavest uči usmerjati korake skozi različne življenjske naloge. Med njimi so najpomembnejše tiste, ki prebujajo, širijo njegovo zavest, to pa je cilj vsake inkarnacije.

Ko pride čas, da se človek zave svojega zmotnega načina delovanja, se začno sanje ponavljati. Potekajo sicer vsakič drugače, a njihovo sporočilo je vedno enako.

Sanje se v različnih preoblekah lahko ponavljajo kar več let. To pomeni, da človek ni doumel sporočila podzavesti, ki uporabi sanjski svet zato, da bi se nezavedno prebilo v zavedno in se tako podarilo človeku kot spoznanje.

Ob ponavljajočih se sanjah se človek navadno sprašuje o svojem doživljanju na astralu. Na ta vprašanja pa si ne zna odgovoriti, dokler se spontano ne odpre neki zanj novi kakovosti energije, ki jo nezavedno z ozaveščanjem prinaša s seboj. To spontano odpiranje pa je v resnici le na videz spontano, in to zato, ker je videti, ko da človek za to odpiranje ne stori ničesar. V resnici pa k temu prispeva svoj delež s pomočjo bitja luči ali duhovnega voditelja, ki mu pravimo tudi angel varuh. Ta ga vodi in usmerja njegov razvojni korak v budnosti in v spanju.

Nekateri ljudje trdijo, da so veliko dejavnejši v spanju ali sanjah, kakor tedaj, ko so budni. Naj verjame, kdor to more! In če že temu verjame, naj tudi ve, da je ta resnica prav toliko mogoča, kakor tista, ki jo doživlja buden.

Ljudje, ki so že deloma prečistili svoje miselne in čustvene vzorce, imajo navadno prijetne sanje. Iz njih se zbude spočiti, okrepljeni in prav nič utrujeni zaradi delovanja v dogajanju na astralu.

Ko pa pride čas reševanja kakšnega zakoreninjenega vzorca, se tudi njim zgodi, da se znajdejo na nižjem astralu, kjer se srečajo s svojimi še ne premaganimi strahovi. Na tej ravni ima sanjalec moreče sanje. In če se še ni pripravljen spoprijeti s katero od vsebin, se potem, ko postane zanj dogajanje nevzdržno, umakne v budnost. Vse, kar mu je uspelo premagati pred begom v budnost, bo za vselej ostalo razrešeno, drugo pa ga bo počakalo, da reši sam, bodisi buden ali v sanjah.

Človek zmore veliko več razrešiti v sanjah, ker je na tej ravni močnejši kakor tedaj, ko je buden. Ljudje po navadi človeka, ki sanja moreče sanje, prebudimo. Prepričani smo, da smo storili dobro, ker smo ga rešili iz muk. V resnici pa ni tako, saj smo mu onemogočili, da bi izsanjal tisti del sanj, ki jih je zanj določila njegova duša, ki ve, koliko človek lahko vzdrži, in ga nato prebudi. Boljše je torej pustiti, da se sanjalec prebudi sam.

Hitreje se iz morečih sanj prebudijo sanjalci, ki bežijo pred soočenjem s svojimi človeškimi slabostmi. Šele ko človek doume pomen tega soočanja, v sanjah ne beži več pred zasledovalci, ki niso nič drugega kot stvari, ki jih še ni sprejel. Tudi v budnost se umakne šele, ko je v tem soočanju storil vse, kar je zmogel storiti. Ta beg se konča šele potem, ko človek popolnoma premaga strah pred vsebino, ki je ni poznal.

Beg človeka lahko rešuje, vendar prav tako lahko tudi zasužnjuje. V nekaterih življenjskih položajih je modro bežati; to ni izraz strahopetnosti, temveč posledica modre presoje, ki zagotavlja, da je v danem položaju pravilen samo umik. Kdor v takšnem položaju vztraja in se je pripravljen spoprijeti z nečim, kar neštetokrat presega možnosti pozitivnega izida, prav gotovo ne ravna modro. Morda se ima za junaka, a junak ni, če dovoli, da nekaj, kar mora sprejeti kot dejstvo, do temeljev zruši njegovo življenje. To ljudje počno še zdaj prepogosto in se pri tem ne zavedajo, kako zapletejo svoje življenjske niti in tudi niti drugih ljudi, s katerimi tkejo tkanino življenja.

Življenje bi bilo veliko lažje in manj zapleteno, če ne bi posamezniki tako vztrajno vozlali niti in s tem kvarili nastajanja življenjske tkanine. Ta bi zasijala v vsej svoji lepoti, če teh motenj pri posameznikih ne bi bilo. Očitno pa je, da se nekateri še niso naučili razlikovati med dobrim in zlim in si še niso izoblikovali občutka odgovornosti, ki je tako potreben pri sprejemanju raznovrstnih odločitev. Čeprav je to dogajanje mučno, je potrebno zato, da se človek skozenj usposobi za zavestnejše delovanje, ki prinaša dobro posamezniku in tudi skupnosti.

Nekateri sanjski simboli imajo skupne segmente za vse ljudi, drugi pa ne. Pri spečih dušah ima isti simbol drugačen pomen in namen kakor pri dušah, ki se že prebujajo. Prav zato uporaba sanjskih knjig z vsemi navodili vred ni popolna.

To pa še ne pomeni, da se nekatere sanjske knjige niso dokaj dobro približale temu pojavu, ki očara vsakogar, ko se poda v raziskovanje dogajanja v astralnem svetu, kjer se vedno sproščajo močni čustveni naboji. Od moči teh nabojev pa je tudi odvisno, kaj za posameznika pomeni neki simbol, s katerim se je sanjalec srečal na astralu. Popotovanje po astralu je individualna stvar, in čeprav se sanjalci tu srečajo z istimi simboli, bodo le-ti vsakemu spregovorili v skladu z njegovimi potrebami, zaradi katerih se je podal v ta svet. Isti simbol lahko opozarja na isto vsebino. Ker pa je ta vsebina ujeta v zelo različna področja človekovega delovanja, se sporočilo razlikuje ali ne ujema v vsebini, ki je lahko za vsakega drugačna. Korenine so iste, a veje grma, ki iz njih zrastejo se kljub podobnosti med seboj lahko močno razlikujejo.

Iz vsega tega sledi, da se lahko vsak sanjalec, ki se skuša prebiti do pomena vsebine lastnih sanj, opira na razlago, ki jo najde v sanjski knjigi. Ni pa dobro, da se nanjo naveže. Boljše je, če si sanje vestno zapisuje in opazuje, kaj imajo skupnega z njegovim vsakdanjim življenjem. To mu bo omogočilo, da si bo zmogel svoje sanje najbolje razlagati sam. Dobil bo razlage, ki mu jih ne more dati še tako dobra sanjska knjiga.

Človeštvo živi v dobi prebujanja v zavest, da je prav vse v človeku in nič zunaj njega. Človek naj bi zato iskal razlago za vse v sebi in pri tem naj bi mu ustrezni priročniki samo pomagali. Dokler mu koristijo, naj jih uporablja, nato pa odloži in samostojno, s pomočjo svojih vodnikov nadaljuje pot po fizičnem svetu in tudi na astralu, ki ni nič drugega kot dopolnitev dogajanja, ki poteka v budnosti.

Sanje so resna zadeva in kdor najde vanje ustrezno pot, se iz njih veliko nauči, saj ga tudi usmerjajo za delovanje v budnosti. Uporaba dobre sanjske knjige je smiselna, ni pa se smiselno nanjo prikleniti, ne da bi poskusili sanje samostojno razlagati. Srečno!

S spoštovanjem Marija

Marija, objavljeno v reviji AURA, junij 2009, št. 238

Fotografija: Bigstockphoto.com