Čakre, človekova poglavitna energijska središča, poznamo danes predvsem iz indijskega duhovnega izročila. Manj znano je, da so o njih pisali tudi v alkimističnih besedilih, le da so jih označevali kot pečate, vrata, organe planetov ali kot sedem talilnih peči duše.

Najpomembnejšo alkimistično upodobitev čaker ali planetnih pečatov je podal regensburški alkimist Johann Georg Gichtel (1638–1710). Gichtel se je v poznejših letih zapisal Sofijini mistiki in v izgnanstvu v Amsterdamu zbral okoli sebe tako imenovane Angelske brate, ki so živeli v celibatu. Sofijo, simbolično modrost, so pogosto upodabljali kot črno Marijo, Mati božjo (imenovano tudi Izis) in je veljala za zavetnico alkimistov. Alkimiste so imenovali tudi črni umetniki.

Čaščenje črne Marije izvira iz predkrščanskega obdobja in sicer iz vzhodnega Sredozemlja. Črno se je lahko bralo celo kot belo, kajti obe besedi sta se zapisovali skoraj enako – FHM (črno) in FHHM (belo).

Poimenovanje alkimistov kot ‘črnih umetnikov’ izvira iz arabske besede ‘al khymia’ ali ‘el kymia’, ki naj bi po razlagi nekaterih avtorjev pomenila kemijo, po drugih pa črno deželo. Ime Črna dežela so uporabljali že stari Grki in sicer za Egipt. V ožjem pomenu besede je ‘al kem’ pomenilo črno blato Nila in bilo simbol plodnosti in boginje Izis. Egipčanski alkimisti so v resnici veliko eksperimentirali s črno prstjo in iz nje pridobivali različne zdravilne pripravke.

Povezava z naglavnimi grehi

Gichtel je v delu Theosophia practica (izdal ga je leta 1696) čakram pripisal naslednje planete:

Čakra                                                     Planet

7 kronska čakra                                        Saturn

6 čelna čakra                                            Jupiter

5 vratna čakra                                           Mars

4 srčna čakra                                            Sonce

3 čakra sončnega pleteža                         Venera

2 čakra vranice in spolnih organov           Merkur

1 korenska čakra                                       Luna

 

Sedmim klasičnim planetom je pripisal tudi enega od sedmih smrtnih (naglavnih) grehov kot so napuh, pohlep, pohota, jeza, požrešnost, zavist in lenoba. Takšno razvrstitev planetov in z njimi povezanih čaker je imenoval hudičevo in naj bi bila vzrok vseh nesreč. Z njo je želel prikazati, pod kakšnimi okoliščinami delujejo planeti na človeka negativno (hudičevo) in sprožajo slabe lastnosti. V njegovi razpredelnici pa planeti niso pripisani istim čakram kot v drugih alkimističnih besedilih, in tudi ne ustrezajo dejanskim telesnim organom, ampak je iz indijskih zapisov povzel le položaj čaker v telesu. Tako je na primer Luno pripisal korenski čakri in ne možganom kot je bilo to pripisano v drugih alkimističnih besedilih, Saturn je pripisal kronski čakri in ne vranici, Merkur po njegovem ne uravnava pljuč, temveč popek. Poleg tega naj spirala v smeri navzgor in navzdol v cikcak črti povezovala vse »pečate« Njegova razvrstitev pa natančno ustreza kaldejski razvrstitvi. Kaldejci so menili, da je Zemlja središče planetarnih tirnic in zato so planeti razvrščeni glede na oddaljenost od Zemlje. Planet z najpočasnejšo frekvenco, Saturn, so pripisali kronski čakri in najhitrejši planet, Luno, korenski čakri.

Identično razvrstitev planetov v navpični in spiralni obliki je upodobil tudi Dionysos A. Freher (1649–1728), po katerem naj bi takšna razvrstitev in spiralna povezava simbolizirali vzpon in padec Adama.

Svetla razvrstitev in povezava

Nato je prišlo do spremembe v razvrstitvi planetov kot posledici preobrazbe »temačne« planetarne razvrstitve v svetlo, iz negativnih lastnosti v pozitivne. Pri tem sta bili mogoči dve poti: pot mistike in pot srca, ki naj bi jo navdihovale odlike.

 

Čakra                                               Planet                 Planet

                                                        Pot mistike         Pot srca

 

7 kronska čakra                                   Saturn           Sonce

6 čelna čakra                                        Luna               Venera

5 vratna čakra                                     Jupiter             Mars

4 srčna čakra                                       Merkur             Merkur

3 čakra sončnega pleteža                   Mars                Jupiter

2 čakra vranice in spolnih organov   Venera             Luna

1 korenska čakra                               Sonce               Saturn

Sedem klasičnih planetov pa je bilo v alkimiji razvrščeno še po tretji inačici in sicer v obliki sedmerokrake zvezde v krogu z napisom: »Poišči notranjost Zemlje, izpopolni jo in našel boš skriti kamen« (Visita Interiora Terra Rectificando Inuenies Occultum Lapidem). Začetne črke latinskih besed so dale ime vitriol (ali kratko vril), alkimistični simbol za proces transmutacije, ki je pri človeku pomenil njegovo preobrazbo v bitje luči, dvig vibracij in proces svetlobnih teles.

Georg von Welling (1655–1725), uporabljal je psevdonim Greorius Anglus Sallwight, je v skladu s svojo interpretacijo Janezovega evangelija trdil, da bo Kristus po dneh poslednje sodbe preobrazil ves sončni sistem v njegovo prvotno razvrstitev pred padcem Luciferja in bo naslednja:

 

Čakra                                               Planet

7 kronska čakra                               Saturn

6 čelna čakra                                   Venera

5 vratna čakra                                 Jupiter

4 srčna čakra                                    Merkur

3 čakra sočnega pleteža                   Mars

2 čakra vranice in spolnih organov Luna

1 korenska čakra                             Sonce

Pri tem je presenetljivo, da ta vrstni red ustreza tudi vrstnemu redu planetov, na katerem temelji indijska klasična medicina – ajurveda. Ta skrivni, mistični planetarni vrstni red pa je vsakemu znan, in sicer kot zaporedje dni v tednu. To zaporedje je v skladu z biblično zgodbo o svarjenju. Nedelja, dan, ko naj bi bila končana geneza, stvarjenje materialnega sveta, je posvečena Soncu. Zato se v mistični in kabalistični tradiciji teden začne z nedeljo in ne s ponedeljkom.

 

Planet   Dan v tednu

Sonce       nedelja

Luna         ponedeljek

Mars         torek

Merkur     sreda

Jupiter     četrtek

Venera     petek

Saturn     sobota

Tako kot se je v biblični genezi v nedeljo končal procesa materializacije, je to ponazorjeno tudi v tedenskem vrstnem redu planetov in čaker. Sonce je pripisano najgostejši materialni čakri, korenski. Energija narašča od nedelje proti soboti, torej od korenske čakre navzgor do kronske.

xxx

Če obravnavamo genezo kot simboličen opis zgoščevanja finosnovne energije v materijo potem glede na razvrstitev planetov pridemo do drugačnega časovnega razpona tega pojava. Geneza po pojmovanju alkimistov ni trajala 6 dni, temveč 6×6+6 dni. Število 6 je število polarnosti, spočetja in plodnosti, torej materializacije. Zrcalni odraz tega števila je število 9, ki v sveti geometriji simbolizira preboj zgoščene materije. Pri tem je število 9 število duhovščine, sestava tega števila 1+8 pa simbolizira popolnost in vrnitev k izviru.

Število 9 je tudi temeljno število v ajurvedi. Po njej h kozmičnemu redu sodi devet planetov, poleg znanih sedmih planetov še rahu in ketu kot zgornji in spodnji lunin vozel.

Dejan Planinšek, objavljeno v reviji AURA, avgust 2009, št. 240

Slika: Bigstockphoto.com