Poleg Američanov in Rusov, ki so doslej naredili največ raziskav v parapsihologiji, je bilo veliko ljudi s posebnimi psihičnimi močmi odkritih tudi na Kitajskem. Tam so že pred razcvetom te države v gospodarsko in znanstveno velesilo opravili veliko parapsiholoških raziskav.

Po zlomu Sovjetske zveze leta 1989 so Rusi svoje arhive o paranormalnih pojavih prodali Japoncem in Kitajcem. A že veliko prej, preden so sovjetski dosjeji o parapsiholoških raziskavah prišli v kitajske roke, je na Kitajskem izbruhnilo takšno zanimanje za nadnaravne pojave, kakršnega ni bilo še nikoli, razkriva parapsiholog in raziskovalec zavesti Elmar R. Gruber v svojem delu Parapsihološke vojne.

Znanstvene raziskave parapsiholoških pojavov na Kitajskem v 20. stoletju so odkrile, da je v tej državi veliko parapsihološko nadarjenih ljudi in med temi zlasti veliko najstnikov. Kitajski dnevnik Sechuan Daily je 11. marca 1979 objavil poročilo o dvanajstletnem dečku Tang Yuju, ki je lahko prebiral besedila tako, da jih je prislonil ob uho. Dva meseca pozneje so se povsod po Kitajskem pojavili otroci, ki so to počeli enako dobro. Otroški jasnovidci so sprožili verižno reakcijo, prav tako kot je to storil Uri Geller s svojim »zvijanjem žlic« na Zahodu. Je bila to zvijača ali pravi paranormalni pojav?

Oktobra 1981 je parapsiholog Stanley Krippner z Inštituta Saybrook v San Franciscu s kolegi vodil odpravo na Kitajsko. Med njimi je bil tudi Hal Puthoff, ameriški fizik, ki je veliko raziskoval parapsihološke pojave. Parapsihologom so Kitajci pokazali otroške jasnovidce in izide poskusa, ki je odkril nepojasnjene fizične učinke. Kitajske ideograme na kosu riževega papirja, ki je bil shranjen v zaprti škatli, so posneli na izjemno občutljiv film. V škatlo so namestili elektrooptične detektorje, ki so zaznavali fotone. Takoj ko je otrok skušal na daljavo videti ideograme, so optični detektorji zapisali svetlobne impulze na infrardečem in tudi vidnem traku. Svetlobni impulzi so zadoščali za osvetlitev filma, na katerem so se takrat pojavili ideogrami. A to je veljalo samo za ideograme, ki so jih otroci pravilno prepoznali. Spoznanje je spodbudilo Puthoffove raziskave o tem, ali gledanje na daljavo spremljajo psihokinetični učinki.

Drugim znanstvenikom na Zahodu sta na konferenci Parapsihološke zveze leta 1982 v Cambridgeu zbudila pozornost znanstvenika Chen Hsin in Mei Lei iz Pekinga, ki sta predstavila neverjetne dosežke kitajskih otrok. Otroci so lahko osupljivo natančno prepoznavali števila, simbole in risbe, čeprav so bili skriti njihovim očem na prepognjenem listu papirja, in sicer tako, da so držali papir ob telesu. Kitajski znanstveniki tega niso imenovali jasnovidnost, temveč sposobnost upravljanja izjemnih funkcij človeškega telesa (EFHB). Od takrat je to uradna oznaka, pod katero so na Kitajskem potekale raziskave paranormalnih pojavov. Raziskave o izjemnih pojavih, povezanih s sposobnostjo človeškega telesa in z mehanizmi osrednjega živčevja, pa so pojmovali kot nadgradnjo ugotovitev medicine, fiziologije in biologije.

Odklepanje vrat brez rok

Val navdušenja za izjemne funkcije človeškega telesa je sprožil ustanavljanje skupin za proučevanje teh pojavov na vseh univerzah pa tudi v šolah. Več kot 500 kitajskih znanstvenikov se je spopadlo z izzivom. Od samega začetka je ena najpomembnejših kitajskih revij za znanost Ziran Zazhi (Narava) objavljala številne članke, ki so opisovali poskuse s tega področja.

Tematiko so razširili in vanjo uvrstili tudi psihokinezo (premikanje predmetov na daljavo), potem ko so odkrili, da so nekateri otroci sposobni vplivati na male fizične objekte. Na primer, lahko so zvijali vžigalice ali premikali kazalce na uri. Pri takšnih poskusih je sodelovala tudi biologinja Zhu YiYi iz Šanghaja, pozneje raziskovalka in sodelavka revije za znanost in raziskovanje. »Poskusne osebe so opazovale ozadje ure, opazovalci pa sprednjo stran. Opazovalci so lahko videli, kako se urna kazalca premikata. Imela sem srečo, da sem nekajkrat opazovala takšne poskuse v laboratoriju Univerze Yun Nan. Razumljivo je, da sem bila presenečena, ko sem videla, kako hitro se urni kazalec vrti naokrog, in to brez fizičnega vpliva.«

A to ni bilo edino presenečenje, ki je čakalo biologinjo. Nekoč je preskušala trinajstletnico, ki je trdila, da lahko samo z močjo misli odklene vrata. Zhu YIYi je prinesla prenosno ključavnico, vrata zaklenila z njo, vzela ključ ven in ga shranila v žepu svoje halje, kjer ga je ves čas trdo držala v rokah. Po 14 minutah močne osredotočenosti je deklica izjavila, da je ključavnica odprta. In res je bila.

Proučevanje či gonga

Po dolgotrajni ločenosti od preostalega sveta so kitajski znanstveniki začeli odkrivati paranormalne pojave tako rekoč od začetka. Ker niso imeli dostopa do izsledkov stoletnega intenzivnega raziskovanja paranormalnih pojavov na Zahodu, so lahko zasnovali nov prijem. Uporabljali so več instrumentov kot možnih detektorjev, in uspelo jim je posneti modulirane infrardeče emisije gama fotonov, fizikalni, kemijski in biološki detektorji pa so snemali druge nepojasnjene emisije.

Ob navdušenju nad novim področjem raziskovanja je en sam človek zaznamoval usodo te obetavne znanosti prihodnosti. Qian Xuesen, kitajski oče vesoljske tehnologije. V tridesetih letih preteklega stoletja je študiral na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettu (MIT) v Bostonu, pozneje pa na kalifornijskem inštitutu za tehnologijo (Jet Propulsion laboratory), kjer je napredoval in postal vodilni profesor za reaktivni pogon in razvoj rakete. Leta 1955 je Qian zaprosil za odobritev, da bi se smel vrniti domov na Kitajsko. V zameno za enajst ameriških pilotov iz korejske vojne je ameriška vlada odločila, da velikemu znanstveniku dovoli odhod, a je pozneje takšno odločitev menda obžalovala. Prevladovalo je mnenje, da se Kitajska brez Qiana Xuesena ne bi mogla tako hitro pridružiti krogu jedrskih in vesoljskih sil.

Qian Xuesen je opozoril, da so zunajčutni in psihokinetični pojavi samo drugotni učinki temeljnih načinov prenašanja informacij, življenjske energije či (ki). Leta 1980 je v pogovoru z izdajatelji revije Ziran Zazhi izjavil: »Nikoli ni še nihče skušal odkriti največjih zmogljivosti človeškega telesa. Zato moramo znanost in tehnologijo uporabiti za proučevanje človeškega potenciala. Proučevati moramo kitajske tradicionalne medicinske teorije, či gong, izjemne funkcije človeškega telesa in tako naprej. Na koncu bo vse pripomoglo k nadaljnjemu razvoju funkcij, ki jih vi proučujete.«

Po tako optimistični začetni javni izjavi se je razvila žolčna razprava med Qianom in dogmatičnim socialnim znanstvenikom Yu Guangyuanom, ki je bil med drugimi tudi direktor Inštituta za marksizem, leninizem in misli Mao Cetunga. Yu je trdil, da so paranormalni pojavi v nasprotju z marksizmom, leninizmom, dialektičnim materializmom in sprejetimi zakoni sodobne znanosti in da zato ne morejo biti resnični. Še več, zavrnil je sodelovanje pri kakršnih koli poskusih EFHB. Quian, ki je medtem novo znanost poimenoval somatska znanost, je predvidel preobrat, ki bo vodil v revolucijo znanosti in tehnologije in spremenil prihodnost človeštva. Napovedal je, da bo ta sprememba veliko pomembnejša, kakor so bile znanstvene revolucije z začetka 20. stoletja, ki jih je spodbudil razvoj teorije relativnosti in kvantne teorije.

V centralizirani državi, kot je Kitajska, se takšna nasprotovanja ne rešujejo na intelektualni ravni, temveč politično. Trinajstega maja 1982 je glavni tajnik Komunistične partije Ljudske republike Kitajske Hu Yaobang sicer razsodil v korist Yua, a Qianov sloves je pripeljal do diplomatske odločitve. Raziskave paranormalnih pojavov so uvrstili v »uradno nesprejemljivo področje raziskovanja«, a redkim znanstvenikom so vendarle dopustili, da so jih smeli še naprej opravljati. O parapsiholoških pojavih je bilo v javnosti prepovedano govoriti, znanstveniki so o svojih izsledkih lahko poročali samo v poročilih, ki so krožila v skupini. Od takrat v Ziran Zazhiu ni bilo več mogoče zaslediti novih člankov o paranormalnih pojavih, téma je izginila tudi iz časnikov, radia in televizije.

Raziskovalni projekti so potekali za zaprtimi vrati nekaj izbranih inštitutov, najpomembnejše projekte pa je vodil vojaški inštitut v Pekingu. Nenadno izginotje paranormalnih pojavov iz javnosti je skupaj z informacijo, da vojska te pojave še naprej skrivoma raziskuje, navedlo Američane k domnevi, da je tudi Kitajska začela proučevati paranormalne pojave v vojaške namene.

Preboj materije

Inštitut za vesoljsko medicinsko inženirstvo (ISME) v predmestju Pekinga je velikanski znanstveni kompleks, kjer znanstveniki nosijo uniforme. V treh tamkajšnjih oddelkih proučujejo vesoljsko medicino, sestav človek-stroj-okolje in človeško telo. Inštitut je bil ustanovljen leta 1960 in prvotno namenjen medicinski podpori kitajskih astronavtov. Ko so vesoljski polet s človeško posadko preložili na nedoločen čas, odlični laboratoriji in izkušeni znanstveniki niso imeli več kaj raziskovati. In tako so v tretjem oddelku ISME začeli raziskovati paranormalne pojave kot izjemne funkcije človeškega telesa. Zvezda psihokinetičnih raziskovanj je bil mladenič Zhang Baosheng, sicer delavec iz province Jiangsu, ki je v znanstvenih publikacijah označen samo s kratico Z. Njegova sposobnost je bila res osupljiva, saj je skozi stene zapečatenih posod premikal papirje s posebnimi simboli, kemično obdelane drobne predmete in celo označene žive žuželke.

V enem od poskusov, pri katerih je sodeloval Z, so kemično obdelan kos papirja vstavili v polovico steklene bučke, ki je bila po sredini staljena, v drugo polovico pa dali kemično obdelan bombaž. Če bi se papir dotaknil bombaža, bi to sprožilo kemično reakcijo. Bučka z vsebino je stala pet minut pred Zhang Baoshengom, medtem pa so štirje opazovalci z različnih mest skrbno opazovali poskus. Nenadoma se je iz bučke prikazal papir, bučka pa je bila nedotaknjena in pečat na njej nepoškodovan. Znanstveniki niso videli, kako je proces potekal. V nekem trenutku je bila v stekleni bučki vsa vsebina, naslednji trenutek pa se je papir že znašel zunaj bučke. Z analizo so na bombažu odkrili sledove kemične reakcije. Znanstveniki so domnevali, da je papir šel »skozi« bombaž in tako prišel iz bučke.

V drugem poskusu so označeno živo žuželko dali v zapečateno stekleno cev. Če bi kdo skušal odpreti cev, bi se strgal tanek las, zalepljen v njej. Spet sta dva znanstvenika opazovala Zhanga, ki je stal poleg cevi. Dve minuti pozneje se je žuželka že veselo plazila zunaj hermetično zaprte posode. Človeško oko ni bilo zmožno opaziti tako hitrih procesov.

Podoben poskus so nekoč uspešno posneli tudi s kamero z veliko hitrostjo, ki je naredila 400 posnetkov na sekundo. Film kaže, kako las prehaja skozi steno nepredušno zaprte steklene posode. Na eni povečavi se vidi las, kako prodira skozi stekleno steno, na naslednji povečavi je napol notri, napol zunaj, na tretji pa je že povsem zunaj posode.

Leta 1987 je vojaški oddelek za vesoljske polete temu filmu dodelil nagrado za dosežke v znanstvenem raziskovanju. Žal znanstveniki zunaj Kitajske filma niso videli.

Čudežne ozdravitve

Delavec Z. pa ni bil edina poskusna oseba z izjemnimi sposobnostmi na ISME, znanstveniki so imeli priložnost delati tudi z Yan Xinom, o čigar čudežnih dejanjih se je govorilo na drugem področju. Ta je v trenutku ozdravljal ljudi z večkratnimi zlomi in jih lahko usposobil, da so se pri priči vrnili na delo. O Yanu se je razširil glas po vsej državi in začel je nastopati pred velikimi množicami ljudi. Na njegovih predavanjih se je zbralo tudi do 30 000 poslušalcev, a to niso bile predstavitve, kakršne poznamo na Zahodu. Običajno so trajale nepretrgoma od 6 do 14 ur in večina poslušalcev v vsem tem času ni zapustila svojega mesta. To so bile zgodbe o paraliziranih ljudeh, ki so vstali z vozička in shodili, ozdravljenih sladkornih bolnikih, bolnikih z žolčnimi kamni – ti so razpadli, izginotju raka in bolečin. Prevladovala je trditev, da je vse to posledica oddajanja energije či (ki). Yan Xin je bil namreč učitelj či gonga.

Či gong pomeni delo ali vadbo s čijem. Či (ki) je temeljni pojem v tradicionalni kitajski medicini, saj pomeni naravno energijo, ki prežema vesolje in človeka. Po kitajskem nauku ima učitelj či gonga takšen nadzor nad čijem, da ga lahko upravlja, kopiči in prenaša. S svojim čijem usmerja zunanji či, vei či, proti bolniku in tako vpliva na njegovo bolezen.

S svojimi predstavitvami oddajanja čija je učitelj či gonga Yan Xin osupnil vso državo. Lahko je spremenil tudi molekulsko sestavo različnih snovi, tudi posebne pripravke DNA in RNA, in stopnjo polarizacije svetlobnih žarkov, odposlanih s helij-neonskim laserjem.

Javni nastopi Yan Xina in drugih učiteljev so pripomogli, da so začeli či gong množično vaditi. Leta 1987 so ustanovili Kitajsko združenje somatskih znanosti, revija Ziran Zazhi pa je znova začela objavljati članke o paranormalnih pojavih, čeprav so se zdaj nanašali samo na či gong. Parapsihologija se je prelevila v sprejeto področje znanstvenega raziskovanja. Pred nedavnim je bila v Pekingu ustanovljena Kitajska akademija somatoloških znanosti kot središče proučevanj či gonga.

Kitajska še naprej ohranja v tajnosti projekte in dokumentacijo o teh pojavih, tako da niso dostopni tujim znanstvenikom. Leta 1996 sta potekali dve veliki srečanji: Tretji svetovni kongres o akademski izmenjavi či gonga v medicini v Pekingu in Šesti mednarodni simpozij o či gongu v Šanghaju. Na obeh srečanjih so bili navzoči večinoma kitajski znanstveniki, le nekaj japonskih znanstvenikov je pokazalo več zanimanja za izsledke raziskav či gonga.

Zahodna kultura, utemeljena na kartezijanskem pogledu na svet, jasno razlikuje med snovnim in duhovnim. Dolgo so menili, da je zavest samo sopojav možganske dejavnosti brez možnosti, da bi človek neposredno vplival nanjo. Šele zadnja leta se je to stališče spremenilo tudi med nevroznanstveniki. Ti čedalje bolj sprejemajo mnenje, da zavest deluje na telo vzročno. In zdi se, da se počasi krepi prepričanje, da zavest lahko deluje tudi zunaj telesa.

Kitajci niso pod vplivom filozofskih omejitev kot na Zahodu. Že tradicionalno Kitajci ne priznavajo dihotomije zunanjega in notranjega sveta, telesa in uma. Pokazali so, da so sposobni ohranjati izjemni holistični pogled na svet, a hkrati prevzemati tudi instrumente znanstvenih metod Zahoda. To deloma pojasnjuje tudi, zakaj je pogostnost in moč učinkov paranormalnih pojavov večja na Kitajskem kakor na Zahodu. S proučevanjem svoje bogate zgodovinske tradicije z znanstvenimi metodami, lahko Kitajska še veliko prispeva k svežim zamislim za proučevanje nenavadnih psihičnih pojavov.

Andreja Paljevec, objavljeno v reviji AURA št. 254, oktober 2010

Fotografija: Bigstockphoto.com