Pri proučevanju mentalnega vpliva na daljavo in človeške energije ima že dolgo in bogato tradicijo ruska parapsihologija, njeni novejši raziskovalni programi, pri katerih lahko zasledimo številne poskuse psihokinetičnega daljinskega vplivanja na organizme in tudi eksperimentalne in teoretične raziskave posebnih stanj človeške zavesti, duhovnosti, meditacije in PSI-zdravljenja, pa kažejo, da prehaja iz stare paradigme v novo.

V nekdanji Sovjetski zvezi zdaj s pridom uporabljajo nov izraz energoinformacijska polja. Nekdanje »zunajčutno zaznavanje«, ki so ga na Zahodu preimenovali v anomalno spoznanje ali anomalni prenos informacij, pa se v Rusiji zdaj imenuje izmenjava po energoinformacijskih kanalih. Eno od novih združenj na tem področju se skladno s tem imenuje Odbor za proučevanje naravnih energoinformacijskih procesov. Izjemni mentalni pojavi so spodbudili novo znanstveno gibanje, ki raziskuje fenomen zdravljenja, tako imenovano bioenergetiko. Uradne medicinske organizacije že zaposlujejo nadarjene zdravilce, ustanovili pa so tudi Združenje ruskih zdravilcev. Udeležba na številnih simpozijih kaže, da je za to temo zelo veliko zanimanja.

Mentalna interferenca

V združenju A. S. Popova za radioelektroniko in komunikacije v Moskvi je Anatolij Arlašin pred nedavnim opravil poskus, v katerem so se izurjeni ljudje s paranormalnimi sposobnostmi iz daljave vmešali v mentalne procese drugega človeka in tako potrdili, da naše misli vplivajo na druge ljudi in materialni svet.

Prostovoljcem, ki so sodelovali pri poskusu, niso pojasnili, za kaj pravzaprav gre. Njihova naloga je bila reševanje matematičnih problemov z zaprtimi očmi, pomagati si niso smeli s papirjem in pisalom. Mentalno interferenco je morala zagotoviti skupina ljudi s paranormalnimi sposobnostmi, ki so bili izurjeni v posebnih metodah doseganja slike.

Prostovoljce so najprej prepeljali v prostore, kjer so bili zbrani ljudje s paranormalnimi sposobnostmi. Odgovorili naj bi na nekatera vprašanja, v resnici pa so jih pripeljali tja zgolj zato, bi paranormalni srečali svojo ciljno skupino in z njo navezali stik. V poskusu so si paranormalni prizadevali mentalno »bombardirati« subjekte s ploho številk, hkrati pa jih vsiliti občutke panike, negotovosti in pomanjkanja samozaupanja. Med poskusom so bili prostovoljci in paranormalni v ločenih prostorih. Prostovoljce so naključno razvrstili v različne skupine. V eni od skupin je prišlo do mentalne interference med reševanjem prvih treh problemov, v drugi med reševanjem zadnjih treh, v tretji pa med reševanjem drugega, četrtega in šestega problema. Četrta skupina je bila kontrolna, pri njej se mentalna interferenca ni zgodila.

Udeleženci prve skupine, ki so morali reševati prve tri naloge pod vplivom mentalne interference, so potrebovali izrazito več časa kakor tisti, ki niso bili pod njenim vplivom. Potrebovali so 42 odstotkov več časa, da so probleme rešili z mentalno aritmetiko. Pri dveh ljudeh s paranormalnimi sposobnostmi, Ljudmili Karabelnikovi in Karlu Nikolajevu, so zaznali še posebno močne učinke, saj se je pod njunim mentalnim vplivom čas, potreben za reševanje nalog, podaljšal za 71,6 odstotka.

Ko so mentalno interferenco uporabili med reševanjem zadnjih treh nalog, se je čas, potreben za reševanje, še naprej podaljševal, a največ za 21 odstotkov. Zanimivo je, da je ta učinek primerljiv z »normalno« interferenco med mentalnim reševanjem problema. Če se pripravljamo za reševanje problema, ki zahteva zbranost, bo vsako odvračanje pozornosti vplivalo na proces in s tem tudi na čas za rešitev problema. Izidi takšnih poskusov podpirajo tudi še nepreverjena poročila o tem, da so se med sestanki na političnem vrhu sovjetski ljudje s posebnimi sposobnostmi vmešavali v miselne procese zahodnih diplomatov in visokih politikov in da so tudi na svetovnih šahovskih prvenstvih Rusi skušali mentalno vplivati na svoje nasprotnike.

Mentalni vpliv proučuje še drugi priznani raziskovalec sodobne ruske parapsihologije Jurij Dolin. V enem od njegovih poskusov so na človeka v drugem prostoru telepatsko vplivali tako, da so ustvarjali razmere izmenične dejavnosti in sproščanja. Subjekt je bil v zamračenem, akustično in električno izoliranem prostoru, njegov elektroencefalogram so ves čas snemali. Dolin je želel odkriti, ali povzroči mentalna zapoved, naj postane subjekt dejaven, potiskanje valov alfa, in ali bo mentalni namen za sproščanje povzročil naraščanje valov alfa. V fazi aktivacije so se valovi alfa v levi in desni možganski polovici izrazito zmanjšali, v fazi sproščanja pa se je število frekvenc alfa v obeh možganskih polovicah opazno povečala.

V sodobnih raziskavah zunajčutnega opažanja v državah nekdanje Sovjetske zveze še vedno prevladuje model vpliva, pri katerem namenjajo Rusi večjo pozornost pošiljatelju kakor sprejemalcu. Pošiljatelja imenujejo induktor – to je nekdo, ki dejavno povzroči učinek. Najpomembnejše vprašanje, na katero si v zadnjem času prizadeva odgovoriti več ruskih parapsihologov, pa je, kako se različni živi sistemi odzivajo na mentalni vpliv. Veliko več pozornosti kakor na Zahodu namenjajo iskanju detektorjev paranormalnega dogajanja v organizmih z domnevo, da je paranormalno dogajanje prvenstveno biološki mehanizem, ki se veliko močneje izraža v živih sistemih kakor v materialnih.

Telepatija med živalmi

Sergej Speranski, toksikolog na Inštitutu za higieno v Novosibirsku, je nosilec več zanimivih paranormalnih poskusov z živalmi. V enem od njih je ločil populacijo miši, ki so rasle skupaj v isti kletki: eno skupino so hranili navadno, drugo pa stradali. Normalno hranjene miši so nenadoma in nepojasnjeno začele jesti veliko več kot prej in se zelo zredile. Speranski verjame, da poskus odslikava naravni položaj, v katerem del živali občuti, da drugi del umira od lakote, to pa pripelje do paranormalno zasnovanega kompenzacijskega vedenja, v katerem se poje več kot navadno. Na temelju takšnih poskusov je Speranski sklepal, da je telepatija temeljna biološka funkcija za ohranjanje primarnih potreb za preživetje – izstradane miši torej samodejno pošiljajo signal o pomanjkanju hrane, to pa povzroči, da se miši, ki najdejo več hrane, prenajedajo in tako kopičijo zaloge.

Z elektroinženirjem Leonidom Porvinom je Sergej Speranski pred nedavnim opravil raziskavo, v kateri je bilo treba na hranjenje miši vplivati z oddaljenosti 3000 kilometrov. V Novosibirsku je bilo pet eksperimentalnih in pet kontrolnih skupin miši, Porvin pa je bil med tem v Moskvi. Dali so mu fotografije skupin miši. Živali so enajst ur pustili brez hrane, potem so postavili prednje več kot dovolj hrane in vode. Porvin je izločil eno od fotografij in z metodo naključne izbire ugotavljal, ali bodo njegove miši težo pridobile ali izgubile. V nizu 70 posameznih poskusov so izidi pokazali statistično pomembne povezave s Porvinovimi nameni.

Konec socialnih razlik

Na oddelku za živalsko in humano fiziologijo na Državni univerzi v Simferoplu je Natalija Janova opravila celo vrsto poskusov z živalmi kot tarčami. Področje njenega zanimanja je vzorec socialne interakcije podgan. Zanimalo jo je, ali je mogoče nanje vplivati s paranormalnim neposrednim hotenjem. V skupini šestih podgan ena žival navadno dominira, dve ali tri so podrejene, druge pa so pasivne. Ko se posamezne živali iz skupine ločijo, potem ko je vzpostavljen socialni vzorec in se nekaj časa držijo v socialni osami, se začnejo bojevati, da bi se znova uvrstile na svoje mesto. Učinek poskusa je biologom znan: dominantne živali ostanejo dominantne, podrejene pa ostanejo podrejene, vendar je njihova posebna vedenjska vloga postala izrazitejša, odkar so bile v osami.

V takšnimi kontrolnih razmerah je Janova opravila tri različne poskuse, da bi prepoznala delovanje magnetnih polj, delovanje namenov opazovalcev in skupno delovanje magnetnega polja in opazovalca. Opazovalec je moral učinkovati s pozitivnimi čustvi v približno štirimetrski oddaljenosti. Pod vplivom magnetnega polja so podredljive živali postale dominantne, stopnja agresivnosti vseh živali pa se je zelo povečala. Pod opazovalčevim mentalnim delovanjem je hierarhična struktura v socialnem vzorcu izginila. Dominantnih in podredljivih živali ni bilo mogoče več razlikovati. Pod skupnim delovanjem magnetnega polja in opazovalca pa so se živali vedle kot pod vplivom delovanja samega opazovalca – skratka, socialne razlike so izginile.

Ta poskus bi lahko pojasnili kot prizadevanje, da bi z osredotočenim mentalnim vplivom odkrili postopek odvračanja morebitnega škodljivega in uničujočega delovanja elektromagnetnih polj. Biokemično raziskovanje živali je potrdilo, da je to uresničljivo. V možganih živali, izpostavljenih magnetnim poljem, so se povečale količine noradrenalina in dopamina − živčnih prenašalcev, ki usmerjata vedenje živali in ljudi, naraščanje teh dveh snovi v organizmu pa sproži povečano agresivnost. Zanimivo je, da so dominantne živali, ki so bile izpostavljene paranormalnem mentalnem delovanju še naprej kazale sorazmerno visoko stopnjo noradrenalina, a se niso več vedle kot dominantne. Pod vplivom magnetnega polja in opazovalca so ohranile isto raven noradrenalina in dopamina kot tedaj, ko so bile zgolj pod vplivom magnetnega polja. Agresivnost se ni povečala.

Backsterjev učinek

Raziskovanje paranormalnih pojavov pri živih sistemih opravljajo tudi z rastlinami. Ne mednarodnem simpoziju, ki ga je leta 1993 v Torontu pripravila Parapsychological Association (Združenje za parapsihologijo), je raziskovalna ekipa pod vodstvom Jurija Dolina poročala o izsledkih, ki bi lahko znova spodbudili razpravo o Backsterjevem učinku. Ta se imenuje po ameriškemu znanstveniku Cleveu Backsterju, ki je opravil na stotine poskusov, izidi teh pa so pokazali, da se rastline odzivajo na človekova čustva in namene.

Dolin je pripravil elektrofiziološke posnetke od 7 do 15 dni starih sadik kumaric. Rastline in merilne naprave so namestili v kovinsko komoro. Ljudem, ki so bili v drugem prostoru, so naročili, naj povečajo fiziološki odziv rastlin na zunanje dražljaje ali ga zavrejo. Zunanje dražljaje so ustvarili s spreminjanjem svetlobnih razmer. V triminutnih presledkih so bile rastline izpostavljene temi. Pred vsakim poskusom je subjekt povedal, ali se namerava osredotočiti na zaviranje odziva rastline ali na okrepitev. Statistično dobljeni učinek je jasno pokazal mentalno interakcijo z elektrofiziološkimi odzivi rastline. Naredili so še en poskus, v katerem je bilo treba delovati samo na eno ali dve rastlini, oddaljeni 40 centimetrov. Pokazalo se je, da je mogoče z mentalno interakcijo upravljati in doseči želeni učinek samo na ciljni rastlini.

Poskus z Jevgenijem Bondarenkom, izkušenim radiestezistom, je potrdil selektivno natančnost biopsihokinetičnih učinkov. V zgodnjih devetdesetih letih je Bondarenko s paranormalnimi sredstvi sodeloval z mornarico v Sankt Peterburgu pri poskusu lociranja nasprotnikovih ladij in podmornic. Ruska vojska je za svoje vojake celo organizirala posebne tečaje o uporabi bajalice in nihal. Med bivanjem v mornarici v Sankt Peterburgu je Bondarenko sodeloval z biologom Jurijem Tjagotinom, ki je opravljal tovrstne poskuse. Izkazalo se je, da lahko Bondarenko na daljavo vpliva na eno od naključno izbranih celičnih kultur v nizu od 24 do 96 celičnih kultur. Bližnje kulture, oddaljene samo dva centimetra od ciljne kulture, niso bile zajete.

Transpersonalna parapsihologija

Parapsihologija v neodvisnih državah nekdanje Sovjetske zveze ima več različnih vidikov. Zgodovinsko temelji na materialističnem pogledu na svet. Znanstveniki so raziskovali fizične in fiziološke učinke, ne da bi pri tem upoštevali duševnost ali kakšne duhovne povezave. Raziskovanja so se lotevali povsem operativno, da bi odkrili, kako bi lahko praktično izrabili nenavadne anomalne človeške sposobnosti.

Druga močna tradicija pa se je skušala uveljaviti na področju parapsihologije. Strahu pred poduhovljanjem znanosti nenadoma ni bilo več, znanstveniki s področja, ki je bilo prej varovano z železno zaveso pred dekadentnim zahodnim načinom življenja in mišljenja, so prepoznavali veliko močneje kot njihovi kolegi na Zahodu in poudarjali povezanost transpersonalne psihologije in paranormalnih izkušenj.

Tako imenovano transpersonalno stališče zajema vsako področje zanimanja, ki resno proučuje razširjeno resničnost − resničnost, ki transcendentira osebno, to je doživetje stvarnosti, povezano z malim osebnim egom. Vsaka transpersonalna orientacija se mora zato ukvarjati z razsežnostjo religije in duhovnosti, ki je nekonfesionalna in izraža potrebo po mentalnem vstopu v globino človeške duše. To je eden od razlogov, zakaj transpersonalno psihologijo uporabljajo tudi v vzhodnih duhovnih praksah, kot denimo pri meditaciji, da bi ustvarila okvir, v katerem lahko človekovo duhovno bitje odvrže vse, kar ga ovira na poti širjenja.

Sodobna raziskovanja paranormalnih pojavov so v Rusiji usmerjena tudi na azijske religiozne zamisli, da bi postavili okvir za zunajčutne in psihokinetične učinke in tako odkrili nove, še nepreskušene načine raziskovanja. Transpersonalno psihologijo so sprejeli z navdušenjem kot povezovalko v tej verigi, saj omogoča vseobsegajočo sliko, v kateri se lahko upoštevajo mistična doživetja in izkušnje z razsvetljenjem in tudi izkušnje vnovičnega rojstva, predsmrtna doživetja in zunajčutne komunikacije z drugimi ljudmi in bitji.

To se je pokazalo tudi aprila leta 1997 na mednarodni konferenci na temo Posebna stanja človeške zavesti; kar 12 predavanj od 55 se je nanašalo na transpersonalno psihologijo, številni govorniki pa so poročali tudi o duhovnih vsebinah, meditaciji in paranormalnem zdravljenju.

V ruskih raziskavah paranormalnih pojavov lahko torej odkrijemo spremembo, ki bi z vrnitvijo duhovne dimenzije utegnila pripeljati do nove smeri. Novi ruski parapsihologi verjamejo v povezanost paranormalnih pojavov in religije ter jo tudi proučujejo. Kot podporo temu stališču naj za konec navedemo še odkritje parapsihologa Erlendura Haraldssona z Islandije: Zelo religiozni ljudje in tisti, ki verjamejo v življenje po smrti, so pri paranormalnih poskusih veliko uspešnejši kot tisti, ki pravijo, da v to ne verjamejo.

Andreja Paljevec, objavljeno v reviji AURA, novembra 2010, št. 255

Fotografija: Bigstockphoto.com