PARADOKSI ČASA

Kaj smo storili z življenjem: imamo velike hiše, a majhne družine, veliko diplom pa vse manj pravega znanja. Naučili smo se preživeti, vendar ne, kako živeti. Dodajamo leta življenju in ne življenje letom. Imamo širše poti, vendar ožja obzorja; porabljamo več in imamo manj, kupujemo več, uživamo manj. Čeprav medicina čedalje več ve, smo čedalje bolj bolni. Pijemo preveč, kadimo preveč, porabljamo nepremišljeno, premalo se smejimo, vozimo prehitro, prehitro se razjezimo, prepozno gremo spat, vstajamo utrujeni, beremo malo, televizijo gledamo preveč. Redko molimo.

Povečali smo premoženje, zmanjšali pa svojo vrednost. Preveč govorimo, premalo ljubimo, prepogosto sovražimo. Odšli smo na Luno, težko pa nam je stopiti k novemu sosedu in ga spoznati. Zagospodarili smo nad zunanjim prostorom, ne poznamo pa svoje duše. Naredili smo velike stvari, vendar ne tudi boljših.

Znamo očistiti zrak, onesnažujemo pa dušo. Razbili smo atom, toda ne svojih predsodkov. Pišemo več, učimo se manj, načrtujemo več, dosegamo manj. Naučili smo se hiteti, toda ne tudi čakati. Zaslužimo več, toda morale je vse manj. Hrane je vse več, hvaležnosti vse manj. Imamo vse močnejše računalnike s čedalje večjim spominom, pogovarjamo pa se vse manj. Prizadevamo si za kvantiteto, pozabljamo na kvaliteto.

Dandanes je čas hitre prehrane in počasne prebave; visokih ljudi in nizkih značajev. Hitrih zaslužkov in površnih odnosov. Čas miru v svetu, a vojne v hiši.

Ni več toliko denarnih težav v zakonu, vse več pa je razvez; vse več luksuznih domov, toda tudi vse več razklanih. Hitrih potovanj, pomanjkljivih oblačil in nizke morale; vse več debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – človeka razveseliti, otopeti ali ubiti.

Zapomnite si

Preživite več časa s svojimi dragimi, ker ne bodo večno ob vas. Povejte kaj prijaznega tistemu, ki vas od spodaj opazuje s strahospoštovanjem, ker bo kmalu odrasel in odšel. Objemite koga, saj samo to lahko daste od srca in nič ne stane. Recite »rad te imam« svojemu bližnjemu, toda najbolj pomembno je, da to tudi iskreno mislite. Poljub in objem lahko ozdravita rano, če prihajata res iz srca. Držite se za roke in cenite skupne trenutke, ker morda nekega dne te osebe ne bo več ob vas. Vzemite si čas za ljubezen, za pogovor, za izmenjavo dragocenih misli.

Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Dokler vam ne zmanjka sape. Pridejo tudi solze. Vztrajajte, prebolite, preživite. Ob vsaki priložnosti povejte tistim, ki jih imate radi, da jih imate radi, saj se življenje ne meri s številom vdihov, temveč s trenutki, ki jemljejo dih.«

Besedilo je po smrti soproge napisal ameriški stand-up komik George Carlin, objavljeno v reviji AURA, januar 2016    

Več ...