Morda ste tudi vi presenečeni, kadar se na vaši novi fotografiji prikaže več barvnih krogel ali pa belo-megličastih, oblačkastih silhuet? Na kaj pomislite, ko zagledate ta čudna znamenja: da so to zgolj optični pojavi ali pa se razveselite, da ste nehote posneli svetlobna bitja, ki vam hočejo predati posebna sporočila? Dr. Klaus Heinemann, nekdanji raziskovalec pri NASI, ki je z ženo Gundi, zdravilko, napisal knjigo o orbih – svetlečih se okroglih artefaktih, je namreč povedal, da se nam te čudovite svetlobne krogle prikazujejo s posebnim namenom – da nam prinašajo upanje.

Sredi zgodnjega poletja me je znanka pregovorila, naj jo spremljam v Medžugorje. Zdelo se mi je, da mi romanje nikakor ne more škodovati, čeprav o tem romarskem kraju nisem vedela veliko. Medžugorskim pričam sem sicer verjela – to pa je bilo tudi vse. Z znanko sva se pridružili skupini romarjev. Na pot sem odšla, ne da bi kaj pričakovala in za kaj posebej prosila Marijo. Po prihodu smo se namestili in se dogovorili, da se bomo naslednje jutro še v mraku podali na Križevac. Pot na hrib je bila precej naporna in srečna sem bila, da smo se – zaradi molivcev, ki so ob vsakem znamenju križevega pota na pobočju Križevca molili – pogosto ustavljali. Vzpenjali smo se zelo počasi in lahko sem si ogledovala okolico in pobočje. Bližali smo se vrhu in zgodnje jutranje sonce, še šibko, nas je počasi ogrevalo …

Spet smo se ustavili pri znamenju križevega pota. Medtem ko so molivci molili, sem se razgledovala: vedno so me zanimali raznovrstni kamni, ogledovala pa sem si tudi redka drevesa in grmovje. Nenadoma je mojo pozornost pritegnila pravilno oblikovana krogla – velika kakor odbojkarska žoga in megleno zlate barve. Videti je bilo, ko da je spletena iz jutranjih meglic, ki jih je presijalo zlato sonce. Bila je kakih pet metrov od mene in približno meter in pol, morda dva metra od tal. Vse skupaj se mi ni zdelo nič posebnega, saj sem menila, da sem se zagledala v lep sončni odsev, kakršnih sem dotlej videla že precej.

Spet sem se začela razgledovati in se medtem za korak premaknila. Tedaj sem opazila, da mi krogla sledi. Vnovič sem se zagledala vanjo – tokrat se mi je hitro približevala. Ne, to ni bilo sonce, ni bil ples žarkov in njihovih odsevov! Sonce ne potuje kar takole; poblisne tam in še kje drugje, za trenutek izgine, in se spet pojavi na drugem koncu … Tako sem sklepala, saj še nisem vedela za orbe, pa tudi Marijinega prikazovanja nisem pričakovala … Mislila sem, da se nebeška Mati vedno prikazuje v obleki, s pajčolanom in rožnim vencem v rokah. Zato sem se obrnila. Potem se je zgodilo nekaj nerazložljivega: krogla je prišla prav k meni, morda je bila le slab meter od mene. Šele takrat sem zares pomislila, da se dogaja nekaj nadnaravnega. Nato je iz krogle vame (prav na sredo mojega sončnega pleteža) začela sevati tako močna, a izredno subtilna energija, da mi je postalo slabo in sem se sesedla na bližnji kamen.

Krogla se je oddaljila in naglo izginila. V sončnem pletežu sem čutila topo bolečino, lotila se me je vrtoglavica in v želodcu slabost. Opazila sem, da so se drugi že odpravljali naprej, zato sem pohitela za njimi. O dogodku nisem povedala nikomur. Rekla sem si, da bom o njegovi nadnaravnosti prepričana šele takrat, če se mi bodo po vrnitvi domov zgodile kakšne spremembe. Ko sem se vrnila domov, sem na kroglo pozabila. Čez dobro leto pa sem v neki duhovni reviji po naključju prebrala članek, v katerem je avtor razlagal, da se tistim, ki niso verni, Marija iz Medžugorja lahko prikazuje kakor energijska krogla. Tega do takrat nisem vedela. V mislih sem obnovila dogodke, ki so se mi pripetili po mojem medžugorskem romanju, in morala sem si priznati, da se mi je življenje po romanju precej spremenilo. Ko mi je pozneje nekdo povedal za orbe in mi pokazal njihove fotografije, sem lahko videla, da jim je bila »moja svetlobna krogla« s Križevca na las podobna.

Orbi – pretanjena energija ali plazma?

Pravijo, da do neumnosti peljeta dve poti: prva – da verjamemo v tisto, kar ni resnično, in druga – da zavračamo verjetje v tisto, kar je resnično. Tisti, ki verjamejo zgolj v »trdo resničnost«, pravijo, da so tako imenovani orbi le nepričakovani, značilni okrogli artefakti, ki se pojavljajo na fotografijah, posnetih z bliskovno lučjo (navadno ponoči). Nastali naj bi zaradi učinka retrorefleksije izklopljene luči. Čeprav takšna znamenja na fotografijah številni ljudje po vsem svetu vse pogosteje prištevajo med paranormalne pojave – v njih vidijo nevidne duhove, aure, angele, energijska polja, krogle in artefakte – se nekateri s tovrstnimi razlagami ne morejo sprijazniti. Takšna svetlobna znamenja, megličaste silhuete in podobne pojave s prostim očesom pogosto vidijo tudi otroci (a jih starši prepričujejo, da so ti le plod njihove domišljije!), včasih pa tudi odrasli, duševno popolnoma zdravi ljudje.

Strokovnjaki, ki raziskujejo te značilne okrogle artefakte, menijo, da lahko fizikalne lastnosti orbov pojasnimo z dvema teorijama: po prvi naj bi bili orbi pretanjena ali subtilna energija (prana, či, življenjska sila ipd.), po drugi pa plazma. Ralph Squire, predsednik Subtle Energy Research Institute (Inštituta za raziskavo pretanjenih energij) iz Kalifornije, v Združenih državah Amerike, pravi: »Subtilna energija je ena ali več oblik energije, za katere se zdi, da niso v elektromagnetnem spektru. Za zdaj še ne vemo, kakšni sta interakcija in vpliv subtilnih energij na merljive elektromagnetne sile, jedrske energije in gravitacijske snovi. Zdi se, da se opisi te energije ujemajo z opisi energije, ki jo imenujemo či, prana, življenjska sila, ljubezen, kundalini, orgon, prostor, energija ničelne točke, energijsko polje ali aura, energija misli in zavesti, duhovna energija, eter, energija volje ali intuicija. Poleg tega se zdi, da je subtilna energija združljiva s teorijami kvantne fizike.«

Dr. Claude Swanson, avtor serije The Synchronized Universe (Sinhronizirano vesolje), pa razlaga, da so ruski znanstveniki že nakazali, da so razvili natančno znanstveno teorijo o subtilni energiji, ki predvideva, da sta svetloba in subtilna energija povezani. Subtilna energija naj bi vplivala na svetlobo pa tudi na druge znane fizikalne sile: gravitacijo, snov, čas in druge fizikalne lastnosti. Subtilna energija vzajemno deluje in vpliva tudi na zavest. Zato menijo, da je ta pretanjena energija, ki je bila znana v vseh starodavnih kulturah in verah, nekakšen most med ugotovitvami zdajšnje fizike in številnimi, še nerazloženimi nenavadnimi učinki in pojavi, ki so bili proučevani v laboratorijih, vendar jih znanstveniki ne morejo razložiti z doslej znanimi znanstvenimi resnicami. Zato pripisujejo navzočnost te energije različnim pojavom, povezanim z zavestjo in paranormalnimi pojavi.

Po drugi teoriji naj bi bili orbi plazma. Plazma je električno prevodna in se močno odziva na elektromagnetna polja. Je tudi najpogostejša oblika materije ali snovi, ta pa je lahko plinasta, tekoča ali trdna. Angleški fizik sir William Crookes je leta 1879 kot plazmo opisal še četrto stanje snovi: plazma je tudi svetla iskra svetlobe pri blisku ali streli, svetlikajoči in svetleči se severni sij ter celo žareči sijaj v jedru vsake zvezde v vesolju. Dr. Michael Ledwith, soavtor projekta Orbi, je med svojimi raziskavami fotografij orbov odkril, da orbi fluorescirajo. Če je njegova ugotovitev resnična, lahko sklenemo, da so orbi po naravi elektromagnetni, in zato tudi oblika plazme (niso subtilna energija!). Ali so lahko orbi oboje – plazma in subtilna energija – pa znanstveniki še raziskujejo …

Vidimo jih le v posebnem stanju

Dr. Micheal Ledwith pravi, da so orbi le redkokdaj vidni s prostim očesom – tako je zato, ker jih lahko ljudje vidijo le v posebnih stanjih zavesti. To je dognal po izkušnjah pri raziskovanju orbov, z njim pa se strinjajo številni ljubiteljski proučevalci pojavov, povezanih z orbi – te lahko vidijo zgolj v posebnih stanjih zavedanja. Številni posamezniki pravijo, da so takšne značilne okrogle artefakte najpogosteje videli med drugo in četrto uro zjutraj – takrat je namreč prav poseben čas, najprimernejši za povezovanje z drugimi vidiki resničnosti in drugimi svetovi. Tedaj so človekovi obrambni mehanizmi najmanj dejavni, zato človek najteže vklopi svoje »programe« (navade, zaznavanje itn.). Med drugo in četrto uro zjutraj namreč človekovi možgani izgubijo občutek za identifikacijo s posameznikovim telesom in njegovo normalno zmožnostjo za zaznavanje ali dojemanje resničnosti, zato se toliko laže odprejo drugačnim resničnostim. Ljudje prav zato takrat pogosteje vidijo reči, ki so po navadi nevidne, na primer orbe, in laže zaznavajo njihove pretanjene energije.

Dr. Ledwith pripoveduje, da je prvi orb s prostim očesom videl leta 2007. Značilni artefakt se je pojavil sredi noči, ko se je raziskovalec v skoraj spečem stanju spotikal po hiši, da bi si vklopil prezračevalno napravo: »V moji spalnici se je nenadoma prikazala bela krogla, velika kakor žogica za namizni tenis. Lebdela je približno meter in pol pod stropom in meter in pol stran od zidu.« Drugi orb je videl decembra 2010: »Sredi noči sem se nenadoma prebudil iz hudih sanj. Takoj sem zagledal svetlo kroglo, veliko kakor žoga za odbojko, ‘sedela’ mi je na prsnem košu. Nekaj naslednjih minut sem orb preiskoval. Sklenil sem, da bom opažanja o teh pojavih objavil v svoji naslednji knjigi Orbs and the Afterlife: A Window to the Divine (Orbi in življenje po življenju: Vpogled v božansko) – izšla bo letošnjo jesen.«

Lepo obarvani

Če bi hudo dvomili, bi se najbrž vprašali še nekaj: zakaj so značilni okrogli artefakti po navadi lepo barvasti ali pa sijoče beli, in ne sivi, črni in podobnih neprijetnih tonov … Dr. Micheal Ledwith razlaga: »Številni Nobelovi nagrajenci iz fizike so domnevali in celo trdili, da je tako imenovani fizični svet v resnici prostrano morje energije … In ta energija v ‘morju’ neprenehoma miglja, se svetlika, seva, plapola. Prihaja in odhaja, se oživlja in odmre v delcu sekunde. Nam se sicer zdi, da je trdna – a zgolj zato, ker vibriramo na isti frekvenci. Infrardeča valovna dolžina je namreč najbližja naši fizični resničnosti.«

Znanstvenik pravi o barvitosti orbov tole: »Kadar damo v vakumsko komoro različne vrste plina in te segrevamo z električno energijo, se prikažejo izjemne barve – za vsak posamezen plin drugačna (zaradi njegove posebne kemične sestave). Pri argonu dobimo nežno škrlatno, pri nitrogenu rdeče oranžno. Fluorokarbon izžareva modro svetlobo. Ali je mogoče, da nam barve orbov, videne na fotografijah, kažejo kemično sestavo plinov v ozračju, kakršna je bila med fotografiranjem?«

Ledwith namreč meni, da je barva orbov povezana s frekvenco, valovno dolžino in napetostjo. Glede na energijo svetlobnih fotonov, ki jo oddajajo orbi, naj bi napetost elektrona ustvarila valovno dolžino s takšnim razponom (vidnim območjem, poljem, dogledom), da so orbi ultravijolični, infrardeči ali pa značilno svetli. Znanstvenik prav tako domneva, da različne svetlobne frekvence, ki jih projicirajo te svetleče se krogle, dokazujejo očitnost različnih ravni bivanja, ki jim orbi pripadajo in iz katerih izvirajo.

Ljubeča narava

Dr. Klaus Heinemann, nekdanji raziskovalec pri NASI, je z ženo Gundi, zdravilko, napisal knjigo Orbs: Their Mission & Messages of Hope (Orbi: Njihovo poslanstvo in sporočilo upanja). V delu se nista osredinila zgolj na znanstveno razlaganje pojavnosti teh lepih svetlobnih krogel, temveč sta se posvetila predvsem vprašanju: Kaj pojavljanje orbov pomeni? Zapisala sta, da se nam te čudovite krogle prikazujejo s posebnim namenom – da nam prinašajo upanje. V delu orisujeta čarobni in zanimivi svet orbov ter ga raziskujeta iz zornega kota duhovnih bitij, ki si želijo z nami navezati stik.

Ameriški esejist, pisatelj in filozof Ralph Waldo Emerson je dejal: »Utihnimo, da bomo lahko slišali šepetanje Boga.« Bog nam v resnici šepeče različno, včasih prav nenavadno. In ker je tistih, ki v orbe verjamejo in značilne svetleče krogle znanstveno ali ljubiteljsko raziskujejo, vsak dan več, bi bilo že prezirljivo, da bi ob takšnih in drugačnih zgodbicah o orbih (in fotografijah, ki prikazujejo živobarvne svetleče se krogle), zgolj zamahnili z roko … Orbe opažajo ljudje tako rekoč povsod. Še posebno zanimivo – tako pravijo – pa jih je videti na zelo pomembnih, znanih krajih – v velikanskih katedralah, muzejih ipd. Poznavalci pravijo, da orbi ljubijo živali, saj se večkrat pojavljajo prav ob njih – večina živali je namreč ljubeča – in takšne so tudi svetleče se krogle.

Orbe menda privlačijo tudi kraji, na katerih se zbere veliko energije ljubezni – na primer ob porokah – saj resnična ljubezen presega čas in prostor. Ljubiteljski raziskovalci si namreč razlagajo stvari takole: če orbi res ponazarjajo energijo duše (torej tisto, kar smo ljudje in bitja brez fizičnega telesa) in če v sebi res hranimo ves spomin in občutke svojih preteklih življenj, se zdi normalno, da bo svetleče se krogle pritegnila energija ljubezni, ki jo izžarevajo številne živali in ljudje, ki skrbijo zanje. Po zatrjevanju dr. Heinemanna lahko pričakujemo, da bodo orbi po navadi vidni na fotografijah, posnetih na različnih, naključnih krajih, a skoraj nikoli ne na kakšnih posebnih, pomembnih.

Svetlobne krogle so raznovrstne

Dr. Micheal Ledwith razlaga, da orbi nikoli ne odsevajo (odbijajo), absorbirajo ali razpršujejo svetlobe. Čudovite svetleče se krogle svetlobo namreč flourescirajo (flourescenca je fizikalni pojav, pri katerem snov seva fotone z daljšo valovno dolžino kakor je valovna dolžina absorbiranega vzbujevalnega sevanja oziroma pri katerem je energija sevanih fotonov manjša od absorbiranih fotonov – op. p.). Orbi namreč ustvarjajo svoj vir svetlobe.

Čudovite svetleče se krogle, ki jih ljudje hote ali nehote ujamejo v fotografske objektive, različno flourescirajo in se različno gibljejo. Ledwith se spominja, da je nekoč s prostim očesom videl orb, ki je bil kakor bleščeč diamant. Nekateri primerki svetlečih se artefaktov so videti kakor cev ali celo (dolg) cevovod; raziskovalci menijo, da so takšni primerki morda sestavljeni iz številnih manjših orbov – približno tako, kakor so večji valovi sestavljeni iz nešteto manjših valov.

Številni orbi so okrogli in svetleči se, nekateri večji so včasih videti kakor velike krogle, drugi so srednje veliki in tretji drobni kakor pikice. Nekatera svetleča se znamenja se pojavljajo kakor istosrediščni (koncentrični) krogi. Posebnost so pramenasti orbi – ko da bi bili zgneteni iz svetlobnih pramenov. Smešni so »noseči orbi«, zdi se, ko da se je manjši svetleči se krožec ujel v trebuh večjega … Nekateri značilni okrogli artefakti se gibljejo hitreje kakor drugi, nekateri celo zelo hitro letijo.

Ljudje so bili do solz ganjeni …

• Mlada ženska iz Združenih držav Amerike je med svojo poroko – vsaj po fotografijah sodeč (fotografirali so njeni svojci) – imela pravo »invazijo orbov« … Ona, njen oče in mati so prepričani, da so bile svetleče se krogle na slikah znamenje, da je bila z njimi njena ljubljena babica, ki je umrla leto dni pred poroko. Babica, čeprav je bila več let zelo bolna, se je navadno rada udeleževala družinskih in sorodstvenih srečanj, zato so bili vsi domači, ki so videli posnete fotografije z značilnimi barvitimi in svetlečimi se orbi, do solz ganjeni.
• V New York Timesu je Joan Wester Anderson, izredno priljubljena avtorica, pisala resnične zgodbe o ljudeh, ki so srečali angele. Med drugim je zapisala tudi zgodbo dečka, ki je videl svetlečo se kroglo; v njegovo sobo je prišla skozi zaprto okno, se mu približala, potem pa se spremenila v žensko. Ko se je ženska naslednjo noč vrnila, je otroku povedala, da ga ljubi in da je njegov angel. Potem se je spet spremenila v velikansko svetlobno kroglo in odšla skozi zaprto okno.
• Neka ženska pripoveduje, da je pred dvema letoma, na valentinovo, ležala na kavču in gledala televizijo. Prav takrat je bila peta obletnica smrti njenega sina, zato je bila hudo depresivna. Nenadoma je zaznala, da se trese svetilka na pultu. Navadno na takšne stvari ni bila pozorna, tokrat pa je vzela fotoaparat in čudno dogajanje posnela. Ko je posnetke čez nekaj dni pogledala, je na njih opazila čudovito rožnato svetlečo se kroglo. Njeno srce je bilo potolaženo in srečno – vedela je, da ji je sporočilo poslal umrli sin.

Alja Ovsenšek; objavljeno v reviji AURA, julij 2013, št. 287

Fotografija: www.seven-network.it