Da glasba vpliva na človekovo naravo in zdravje je že dolgo znano. Že Izraelci naj bi bili v bibličnih časih z zvoki pozavn porušili obzidje Jerihe. Še starejši so zapisi o glasbi in njenih učinkih v indijskih svetih spisih – Vedah. Tudi zdravniki v stari Grčiji so vedeli, s kakšno vrsto glasbe je mogoče ozdraviti posamezne psihične bolezni.

Leta 1937 so na elitni ameriški univerzi Princeton začeli proučevati vpliv množičnih medijev  (Radio Research Project ). Projekt je financiral Rockefellerjev sklad.  Vodil ga je Paul Lazasfeld, poglavitni cilj proučevanja pa je bil ugotoviti vpliv radijskih programov, hollywoodskih filmov in »žajfnic« na množično ameriško kulturo, natančneje povedano, ugotoviti, kako bi z množičnimi mediji najlaže manipulirali z ljudmi.

Vpliv glasbe je v sklopu Projekta proučeval Theodor Adorno. Zanimalo ga je, kako plehka glasba vpliva na ljudi. Ugotovil je, da je mogoče z nenehnim ponavljanjem  naj preprostejših melodij, tako imenovanih »ušesnih črvičkov«, ljudi zasvojiti z njimi. To je potrdil tudi nemški nevrofiziolog in izvedenec za možgane Lutz Jäncke, saj je pred nedavnim izjavil: »Najraje imamo to, kar pogosto slišimo.«

1. D. K. objavljeno v reviji AURA št. 255, november 2010

Fotografija: Bigstockphoto.com