Ljudje že od nekdaj verjamemo, da obstaja nekaj več kot zgolj pojavni svet, ki ga zaznavamo s čutili. To »več« uravnava vesolje in vsa živa bitja v njem. Ali bomo temu presežnemu rekli Bog, Alah, Jahve, Višnu, energija, višja sila ali kako drugače, je odvisno predvsem od tradicije okolja, v katerem posameznik odrašča. Toda marsikdo se z verstvom, v katerem je bil vzgojen, ne čuti dovolj povezanega, zato pozneje izbere drugo, bližje njegovemu srcu. Oglejmo si takšna primera.

Namenjen Alahu

Indijec Mario Joseph je za televizijo HM Television v oddaji Today’s Passanger povedal, zakaj je iz islama prestopil v krščanstvo. On je tudi prvi islamski klerik, ki je to storil, in kazen za takšen prestop je smrt. Takole pripoveduje: »Prapraded in praprababica sta se iz Turčije preselila na jug Indije, v državo Kerala. Ko je bila moja mati noseča, se ji je okužila maternica. Zdravniki so bili prepričani, da bo otrok umrl. Toda mati tega ni hotela sprejeti. Molila je k Alahu in se zaobljubila, da mu bo otroka, če preživi, darovala Alahu. Zgodil se je čudež, rodil sem se živ, čeprav bi pravzaprav moral umreti že v maternici.

V skladu z materino zaobljubo sem pri osemnajstih letih, po desetletnem šolanju, postal imam in vodil molitve v mošeji. Tako sem nekoč množici pridigal, da Jezus Kristus ni Bog. Zame je bil edini Bog Alah. Verjel sem, da se Bog nikoli ni poročil in ni imel sinov, zato Kristus ni mogel biti Božji sin. Nenadoma me je nekdo iz množice vprašal: ‘Kdo pa je Jezus?’ Morda je to vprašal celo musliman.

Da bi ugotovil, kdo je Jezus, sem še enkrat temeljito prebral ves Koran. V tej sveti knjigi muslimanov je 144 poglavij in 6666 verzov. Ime preroka Mohameda se omenja štirikrat, ime Jezusa petindvajsetkrat. To me je zmedlo: Zakaj Koran daje prvenstvo Jezusu? In še nekaj: V Koranu nisem našel nobenega drugega ženskega imena razen imena Marije, Jezusove matere. Samo njeno ime. In če v svetem Koranu preberemo poglavje 3, verze 45−55, je kar deset oznak o Jezusu. Prva je arabska beseda, ki pomeni Božja beseda, druga pomeni Božji duh, tretja pa Jezus Kristus. Torej sveti Koran označuje Jezusa z imeni: Božja beseda, Božji duh in Jezus Kristus. V svetem Koranu lahko tudi beremo, da je Jezus začel govoriti že dva dni po rojstvu. Tam je tudi zapisano, da je Jezus vzel kos blata, iz njega oblikoval ptico, dahnil vanjo in ptica je oživela. Prepričan sem, da ta zgodba skuša ponazoriti, da Jezus daje življenje. Oživil je blato, glino. V Koranu tudi piše, da je Jezus slepemu vrnil vid, gobavca ozdravil gobavosti, oživil celo mrtvega človeka in tako naprej. Jezus je šel v nebesa, vendar je še živ in bo znova prišel.

Ko sem vse to o Jezusu prebral v Koranu, me je zanimalo, kaj natančno ta sveta knjiga pravi o Mohamedu. Po Koranu prerok Mohamed ni Božja beseda, ni Božji duh, ni spregovoril, ko je bil star dva dni, nikoli ni ustvaril ptice iz blata, nikoli ni ozdravil bolnega, nikoli ni obudil mrtvega človeka, on sam je umrl, in po islamu ni živ in se ne bo vrnil. Tako da se je med obema prerokoma kazalo veliko razlik. Tedaj še nisem mislil, da je Jezus Bog, mislil sem le, da je prerok, vendar večji od Mohameda.

Nekega dne sem se odpravil k učitelju, ki me je deset let poučeval, in ga vprašal: ‘Učitelj, kako je Bog ustvaril vesolje?’ Odgovoril je: ‘S svojo Besedo.’ Potem sem ga vprašal: ‘Kaj je potem Beseda – Stvarnik ali ustvarjeno?’ Koran pravi: Jezus je Božja beseda. In če bi moj učitelj rekel, da je Božja beseda Stvarnik, bi to pomenilo, da je Jezus Stvarnik, potem bi morali muslimani postati kristjani. Če pa bi rekel, da je Beseda ustvarjeno, bi se znašel v pasti. Učitelj pa je rekel, da je vse ustvarjeno z Besedo. Če bi rekel, da je Beseda ustvarjena, kako je Bog potem ustvaril Besedo? Ni smel reči, da je Beseda Stvarnik, ni smel pa niti reči, da je Beseda ustvarjena. Postal je zelo jezen, potiskal me je iz sobe in vpil: ‘Beseda ni ne Stvarnik ne ustvarjeno, izgini od tod!’ Ko je to rekel, sem mu odgovoril, da Beseda ni niti Stvarnik niti ustvarjeno, zato kristjani pravijo, da je Beseda Božji sin. Potem mi je rekel, da če ima Bog sina, naj mu pokažem Božjo ženo, ker brez žene ni sina. Pokazal sem mu del iz Korana, kjer piše, da Bog lahko vidi brez oči, sliši brez ušes, govori brez jezika. Potem sem mu rekel, da če vse to zmore, potem lahko ima tudi sina brez žene.

Dolgo sva razpravljala, nazadnje sem vzel svoj Koran, si ga pritisnil na prsi in zaprosil: ‘Alah, povej mi, kaj naj naredim, saj Koran pravi, da je Jezus še zmeraj živ, Mohamed pa ne. Povej mi, koga naj sprejmem?’ Po tej prošnji sem takoj odprl Koran, in odprlo se mi je poglavje 10, verz 94. Pisalo je: ‘Če dvomiš o Koranu, ki sem ti ga dal, pojdi in beri Biblijo ali vprašaj ljudi, ki so jo brali. Resnica je že odkrita.’

Če me vprašate, kdo me je naredil kristjana, to ni bil ne moj oče, ne sestra, ne škof, ne kardinal, celo papež ne; v krščanstvo me je preobrazil sam sveti Koran.

Marko Vesel, celoten članek lahko preberete v reviji AURA, marec 2015, št. 306