Zadnjih petdeset let zdravniki svarijo pred holesterolom, maščobe v prehrani in holesterol veljajo v javnosti za skoraj najbolj škodljivo hrano, ki jo lahko zaužijemo.

Kaže, da bomo morali na holesterol in maščobe v prehrani odslej začeti gledati drugače. Najnovejše ameriške usmeritve glede prehrane za leto 2015 ne vsebujejo več opozoril glede holesterola. Izidi raziskav v zadnjih šestdesetih letih namreč niso uspeli nedvoumno dokazati, da bi obstajala pomembna povezava med visoko vrednostjo holesterola in srčnimi boleznimi.

Izkazalo se je, da naravni holesterol ne samo, da ne povzroča bolezni srca, ampak je celo ena najpomembnejših molekul v človekovem telesu, nujna za graditev celic, za izločanje stresnih in spolnih hormonov in za nastanek vitamina D. Pomemben je za možgane in pomaga ohranjati spomin. Kadar je v telesu holesterola HDL premalo, se pojavijo težave s spominom in Alzheimerjeva bolezen, poveča se tveganje zaradi depresije, kapi, nasilnega vedenja in celo samomora.

Svetovalni odbor, ki je pripravil čistopis ameriških smernic glede prehrane za leto 2015, poudarja, da “zaradi pretiranega vnosa holesterola ni treba skrbeti”. In glede na trditve v reviji The Washington Post bo takšno stališče odbora zapisano tudi v končnem poročilu. Larry Husten, ki je v časniku Washington Post zadolžen za obveščanje bralcev glede zdravja, je zapisal: “Predlagana sprememba je velik premik v znanstvenih pogledih na holesterol, ki so prevladovala v zadnjih letih. Čeprav serumski holesterol (holesterol v krvi) še zmeraj velja za pomemben dejavnik tveganja za zdravje, pa holesterol, ki se zaužije s hrano, naj ne bi imel pomembnejšega vpliva na raven holesterola v krvi.”

To seveda še ne pomeni, da človeškemu organizmu ne škodujejo transmaščobe, ki nastajajo s pečenjem in cvrtjem hrane, saj pri tem nastajajo še druge nevarne snovi. Vedeti je treba, da transmaščobe bolj škodujejo zdravju kakor sladkor, toda kaže, da so bile druge vrste maščob desetletja neupravičeno izgnane iz človeške prehrane.

Po dr. Josephu Mercoli, Daja Kiari, članek je bil objavljen v reviji AURA, april 2015, št. 307