Bolezen je sporočilo, da nekaj ni prav, da moram nekaj ozavestiti in popraviti, da organizem že sam poskuša nekaj urediti, ker se človek prej ni zbudil. Zato zgolj večni boj proti, proti, proti − simptomom, nima smisla. Navadili smo se napačnega vzorca, da posegamo po sredstvih “proti” nečemu, postopkih “proti” in celo rezanju organov “proti”… Preden se zavemo, smo že v neizprosnem sistemu uradnega sistema zdravnik − farmacija − zavarovalnica, in mislimo, da smo na najboljši poti, ki bi jo lahko izbrali zase. V resnici pa zaradi lastne udobnosti, da ne rečem lenobe, še nismo pripravljeni prevzeti odgovornosti zase in svoje življenje, in sistem, ki v resnici le nekaj prodaja, nam to “udobje” tudi ponuja. Čedalje več ljudi pa sporočila svoje bolezni že pravilno razume in se takoj zbudijo, in ne šele, ko posameznih organov nimajo več. Vendar celo takrat ni še prepozno in izkušnja lahko koristi vsaj drugim.

Oko, okno duše

Treba je kar nekaj poguma, da se posameznik znebi vzorca odvisnosti od očal, kontaktnih leč, laserskih in drugih operacij. Vzroki bolezni so v neusklajenosti med telesom in dušo, ne pa zaradi manjkajočih očal. Pozorni moramo biti na vse, kar mislimo, govorimo, čutimo in kako se odzivamo, ker vse to neposredno vpliva na naš vid. Vsaka bolezen je priložnost za spoznanje in rast. Narava človeku zmeraj pomaga, če svojega nezmotljivega notranjega zdravnika povežemo z njo. Drugi zdravniki lahko le začasno pomagajo naravi (če se seveda ne bojujejo proti njej), zdravi pa lahko le notranji zdravnik. Ta celi kosti, povrne naravno stanje optimalnega delovanja celotnega fizičnega, čustvenega, mentalnega, energijskega telesa in tudi duše, od koder pravzaprav vse izvira in kamor se vse vrača.

Že samo pogled na nekaj lepega lahko zviša mojo vibracijo, da tudi sam začnem drugače vibrirati v zavedanju, da Bog ni nikoli ločen od mene, če sem le sposoben ostati v harmoniji, buden, pozoren, navzoč, povezan, pozitivno naravnan do življenja in stvarstva. Zdravnik, ki se oddaljuje od narave, ne more pomagati, če zanj oko ne pomeni tudi okna duše, če bo zanemarjal umske in duševne vzroke za nastanek očesnih bolezni in bil zgolj podaljšana roka prodajalcev pripomočkov, da posameznik sam ne more izboljšati svojega vida – zato naj bi bili edina rešitev pripomočki, kot so očala, kontaktne leče, laserske in druge operacije, s katerimi je mogoče dobro zaslužiti – odvisno od reklame in dojemljivosti načrtno zapeljanih ljudi. Zdraviti je treba vzroke, ne pa simptomov! Če si zlomim roko, nikomur ne pride niti na misel, da bi mi za vse življenje predpisal mavec – zakaj pa to dopuščamo pri očeh?

 Naravno zdravljenje

Znameniti očesni zdravnik dr. William Bates je že pred več kot stotimi leti učil in dokazal, da je mogoče vid popraviti z ustreznimi očesnimi vajami, vendar so ga zaradi takšnega prepričanja leta 1891 odslovili s fakultete, ker njegov prijem ni bil v skladu s takratnim uradnim stališčem. Z raziskavami je kljub temu nadaljeval in svoje domneve pozneje tudi znanstveno dokazal – kot kaže, smo se zdaj v svojem zavedanju spet vrnili vsaj za sto let nazaj.

Ker je vid energijski proces, moč vida niha, spreminja se v odvisnosti od celotnega človekovega energijskega stanja. Če je človek torej utrujen, duševno in telesno obremenjen, ali celo izčrpan, bo njegov vid slabši. Prek oči navezujemo stik z okoljem. Na očesni kliniki dr. Jordi Camposa (www.Augenschule-im-Spessart.com) tudi najprej navežejo pravilno komunikacijo s pacienti in se temeljito pogovorijo o celotnem njihovem življenju, da bi tako lahko skupaj spoznali in odpravili prave vzroke za nastale težave z vidom.

Dr. Jordija sem osebno spoznal na La Palmi. Je vegan že tretje generacije, visok, vitek, izžareva mir, sproščenost znanje in ljubezen. Takole razlaga: “Ker so oči del možganskega in živčnega sistema, vse misli in čustva zelo vplivajo na vid, ki se zato neposredno poslabša ali pa izboljša. Slab vid nima samo enega vzroka, temveč je posledica vsote vseh vzrokov kot na primer: preobremenjenosti, oddaljevanja od narave, pomanjkanja gibanja, slabe prehrane, živčne zakrčenosti, čustvene preobremenjenosti, komunikacijskih težav, plitvega dihanja, negativnih misli … Trenutek, v katerem se je vid poslabšal, lahko veliko pove o vzrokih za to poslabšanje. Oči in vidno središče v možganih porabita kar 25 odstotkov celotne človekove energije! Prek oči sprejemamo 80 odstotkov vseh informacij. Če je zaradi motenj, ki izvirajo iz notranjosti človeka, njegovo naravno, samodejno fokusiranje očesa ovirano, se razvijeta kratkovidnost ali daljnovidnost. Torej je treba za izboljšanje fokusiranja najprej podpreti živčni sistem! Mrežnica ni zgolj zaslon, na katerega leča projicira sliko, temveč se že v mrežnici začne predelovanje zaznav, podobno kot v možganih. Tudi vidni živec deluje kot del možganov, kot nekakšna “mapa” za zbiranje in sortiranje podatkov, njegova naloga ni samo prevajanje dražljajev kot pri drugih živcih. Več kot 125 milijonov živčnih celic v mrežnici prevede svetlobne impulze v električne – znanost še ni ugotovila, kako. Približno 30 000 živčnih impulzov na sekundo se prek vidnega živca prenese v vidno središče v možganih, in tam se uskladijo z vsem, kar je tam shranjenega. Pri procesu gledanja sodeluje več kot polovica možganov. Ampak tudi če oči zapremo, si pred duhovne oči lahko prikličemo videne prizore. Še bolj zanimiv je podatek, da je lahko znamenita jasnovidka Matrona natančno opisovala prizore, čeprav se je rodila brez oči. Videnje torej ni samo mehanski pojav, temveč je predvsem umska in duševna dejavnost.

Gledanje lahko torej razdelimo na tri ravni: fizično oko kot vrhunsko, samodejno kamero, možgansko oko kot vrhunsko računalniško središče in duhovno oko, povezano tudi z dimenzijami, o katerih se nam niti ne sanja. Celotno človeško bitje je najtesneje povezano z vidom. V telesu je 10 bilijonov celic, v vsaki od njih poteka 100 000 kemičnih reakcij, vse povezujejo stalni elektromagnetni tokovi – težko je dokazati, kdo je sposoben dirigirati vsemu temu velikanskemu “orkestru”.

Ali očala pomagajo

Nošenje očal poleni oči, poleg tega očala predpišejo na podlagi trenutnega stanja vida, ta pa se spreminja v odvisnosti od trenutnega človekovega stanja. Žal prepogosto predpisujejo očala že otrokom, četudi je njihov vid le neznatno in trenutno poslabšan – tako pridobijo stranko za nakup očal za vse življenje. S poskusi so že pred stotimi leti dokazali, da vsaka duševna napetost neposredno poslabša vid, sprostitev pa ga izboljša! Možgani so sposobni celo povsem izklopiti vid pri skrajno neprijetnih prizorih (dr. Bates 1920: “Perfect Sight Without Glasses”). Očala je torej treba nositi čim manj, saj tako oči pridobijo možnost, da se popravijo same. Stalno nošenje očal samo utrdi psihosomatski vzrok okvare vida.

Duhovno sproščanje izboljša vid. Napetosti, prisile, konflikti, strahovi, razburjenja poslabšajo vid. Umski napor in pomanjkanje spanja povzročata napenjanje oči, to pa pripelje do motenj prekrvitve in presnove, pomembnih za zdravje oči. Na to lahko vplivamo z nadziranjem misli in predstav. Sprostitve ni mogoče izsiliti, lahko pa poskusimo najprej vzpostaviti notranjo harmonijo. Očem koristijo dihalne vaje in vaje z branjem črk s table, kakršno imajo okulisti. Tudi stalno nošenje sončnih očal zgolj zaradi modne muhe negativno vpliva na možganske funkcije, saj možgani potrebujejo celotni svetlobni spekter. Nekaj sonca je zdravo, preveč pa škodljivo, neposredno zrenje v sonce pa človeku seveda ne koristi.

Prehrana za oči

• Presna prehrana, ki vsebuje vse vitamine in rudninske snovi
• Vitamini A, B, C, D, ki so v presnem sadju in zelenjavi
• Elementi v sledeh: magnezij, selen, cink
• Aminokisline: arginin, cistein, glutaminska kislina, tavrin
• Antioksidanti in bioflavonoidi: antocian, kvercetin, lutein, likopin, polifenoli, betakaroten, klorofil

Od kod siva in zelena mrena

Vprašal sem štiri specialiste oftalmologe, zakaj nastaneta zelena in siva mrena, in kot iz topa so mi odgovorili: »Od starosti!« Menim, da tako tudi morajo odgovarjati, saj če se človek zaradi takih informacij počuti nebogljenega, bo s sklonjeno glavo sprejel napotnico za operacijo. Resnični vzroki pa so seveda drugje. Prvi razlog je že naš privzgojeni vzorec sam, da bo že zdravnik poskrbel za naše zdravje. O psihosomatskih vzrokih smo že govorili. Na fizični ravni pa sodeluje kar cela vrsta pogubnih vzorcev, navad in snovi, kot so na primer kava, alkohol, kajenje. Presenetil pa me je kar trideset točk dolg seznam pogubnih posledic sladkorja, od katerih naj navedem samo neposredni vzrok za nastanek sive mrene, utrujenost, zaspanost, slabšanje vida, vnetja oči, nemir, motnje koncentracije, okvare zob, jeter, debelost. Poruši se človekovo celotno ravnotežje. Zasvojeni smo s sladkorjem, ne da bi se tega sploh zavedali! Industrija dodaja sladkor v skoraj vsa živila, tudi tja, kjer ga sploh ne bi pričakovali. Poleg tega ga dodaja hkrati z ojačevalcem okusa glutamatom.

Umetna fruktoza je milijardni posel, mi pa fruktozno glukozne sirupe pijemo v dobri veri, da so nekaj zdravega. Vsi sladkorji gredo najprej v jetra, hormoni iz jeter pa vplivajo na tek. S kemično fruktozo se okvari hormonsko ravnotežje – posledica je prenajedanje. Enako dolg je seznam škodljivih učinkov soli, ki med drugim tudi neposredno vpliva na nastanek sive mrene, ki ni nič drugega, kakor kopičenje natrijevih in kalcijevih soli ter ostankov slabe beljakovinske hrane (mesa in rib). Kot ljubitelja rib me je presenetil podatek, da danes polovica rib prihaja iz gojišč, kjer ribe hranijo z odpadki in kemičnimi dodatki. Poleg tega tudi divje ribe zaužijejo veliko odpadkov, ki jih zmečejo v morje in se v njih kopičijo težke kovine, na primer merkurij, živo srebro in dioksini. Natrijev glutamat, ki je v konzervah, neposredno poškoduje mrežnico. Človek z zdravim naravnim razumom bi se moral vprašati, kako to, da je dovoljeno proizvajati in uporabljati strupe, za katere je že zdavnaj znanstveno dokazano, da so škodljivi in naravnost pogubni za človeka – in da je te strupe skladno s predpisi treba celo navesti na ovojnini. Če pravilno razumem, je to vendarle poziv javnosti: »Hej, zbudite se že enkrat in ne kupujte takih izdelkov!« Prodajalci rib podpirajo sporočila, da so v ribah maščobne kisline omega 3, ki koristijo očem – seveda pa ne omenijo, da so te snovi tudi v lanenem semenu, oreških, kalčkih. Še slabše kot ribe pa deluje seveda meso, a o tem je že veliko napisanega. Tudi pokojni predsednik Janez Drnovšek je nekoč za velikonočne praznike dejal, da bi se Jezus v grobu obrnil, če bi vedel, da se v njegovem imenu dogaja množični pomor živali.

Če zbolijo oči, zboli vse telo

        Zato je tudi pri očeh boljše preprečevati kakor zdraviti, začeti je treba že s pravilno vzgojo otrok – za vzgojo pa je najpomembnejši lasten zgled. Torej ni pomembno samo posameznikovo telo, temveč celotna človeška družba. Marsikaj je treba temeljito spremeniti, za zdaj pa ima vsaj vsak posameznik pravico, da se sam informira, razmisli, se odloči in ukrepa zase. Kdor bi se rad podrobneje seznanil z boleznimi oči, zdravljenju in preventivi, mu priporočam odlično knjigo dr. Jordi Camposa: Besser sehen mit dem Herzen (Bolje videti s srcem − Oči kot zrcalo telesa in duše, očesne bolezni zdraviti naravno, nove metode za izboljšanje vida).

Joša Medved, objavljeno v reviji AURA št. 308, marec 2015

Fotografija: 123RF