Človeško telo vsebuje milijarde mikroorganizmov – bakterij, virusov, enoceličarjev in drugih očesu nevidnih organizmov. Znanstveniki različnih strok so dognali, da v našem črevesju prebiva okoli tisoč različnih vrst mikroorganizmov, približno sedemsto vrst jih je v ustih, prav toliko na koži in od tristo do štiristo v nožnici. Seveda nas v okolju obdaja še na milijarde drugih mikroorganizmov. V šali bi lahko celo rekli, da je človek samo v desetih odstotkih sesalec, v devetdesetih pa mikrob.

V zadnjih desetletjih z mikroorganizmi v sebi bijemo številne bitke. Komaj se rodimo, smo že cepljeni, umazanijo s telesa odstranjujemo tudi z antibakterijskimi mili, prostore, kjer bivamo, skušamo ohranjati čim sterilnejše. Če zbolimo, pretirano uporabljamo antibiotike širokega spektra, ki ne ubijajo samo povzročiteljev bolezni, temveč tudi koristne mikroorganizme. Pozabili smo na nekdanjo modrost svojih babic, da nekaj umazanije otroku lahko celo koristi. V zadnjih desetletjih smo v telesu izgubili približno tretjino mikrobne raznovrstnosti. Naš mikrobiom (skupnost vseh mikroorganizmov v telesu), ki nas prav s svojo raznovrstnostjo varuje pred boleznimi, razpada.

Le kratek čas za temelje imunskega sistema

Ko se otrok rodi, je njegov imunski sistem še nedozorel. Šele naučiti se mora, katere bakterije so dobre in jim bo dopustil, da se v telesu razmnožijo, in katere škodljive, in jih je treba odstraniti. Prve bakterije, ki zaidejo v novorojenčkovo črevesje, postavijo temelje otrokove imunosti.

Izkazalo se je, da ni vseeno, kako pridemo na svet. Način rojstva ni bistven samo za povezavo med materjo in otrokom, temveč je rojstvo tudi trenutek, ki odloča, ali bomo živeli zdravo, ali pa nas bodo nenehno trpinčile bolezni.

Pred otrokovim rojstvom se v materinih prsih in njeni nožnici začnejo kopičiti bakterije. Ko se porod začne, se otrok med naravnim porodom (vaginalni porod) v porodnem kanalu »okopa« v posebnem bakterijskem »koktajlu«, s katerim se mikroorganizmi z matere prenesejo na otroka. To je tudi prvi stik otroka s svetom bakterij, v katerem živimo. V tem kratkem trenutku se postavijo temelji otrokovega mikrobioma in njegovega prihodnjega zdravja. Znanstveniki so glede tega jasni: Samo v tem kratkem časovnem obdobju lahko pravi mikroorganizmi prispejo na pravi kraj in se začne imunski sistem razvijati.

Naslednji prenos mikrobov se zgodi ob stiku med materjo in otrokom, zato je zelo pomembno, da se otrok takoj po rojstvu položi materi v naročje, in sicer na golo kožo. Tretji pomembni korak pa je dojenje. Že dolgo je znano, da je dojenje pomembno za krepitev otrokovega imunskega sistema. Materino mleko vsebuje poleg snovi, ki preprečujejo vnetje, tudi protitelesa in mikrobe iz tkiva dojk, in kar je presenetljivo, tudi oligosaharide (sladkorje). Presenetljivo zato, ker oligosaharidov dojenček sicer ne more prebaviti. Zakaj materino mleko vsebuje oligosaharide, znanstveniki dolgo niso mogli razvozlati, zdaj pa je tudi ta uganka rešena. Prav bakterije, ki se jih otrok navzame med prehodom skozi porodni kanal, omogočajo presnovo oligosaharidov. Oligosaharidi so namreč potrebni, saj hranijo koristne bakterije v črevesju, da se te lahko hitro razmnožijo. Vsi procesi, ki potekajo pred porodom in med njim pripomorejo k temeljem človekovega mikrobioma. Zato je vse okoli poroda tako pomembno. Če porod ne poteka skozi porodni kanal, se v otrokovo črevesje naselijo napačne bakterije in to prizadene njegovo presnovo in njegov imunski sistem, namesto da bi ga izoblikovalo in krepilo.

Rez, ki ni brez posledic

Na svetu se vsako leto s carskim rezom rodi približno dvajset milijonov otrok, vendar jih je vsako leto več. Otroci, rojeni s carskim rezom, imajo več kratkoročnih težav z dihanjem, ustrezno ravnijo krvnega sladkorja, težave z uživanjem hrane in so bolj zaspani. Dolgoročne posledice takšnega posega pa so, da je otrokov imunski sistem oslabljen, saj otrok ni deležen bakterijskega »koktajla«, ki ga sestavljajo predvsem mlečno kislinske bakterije in drugi mikrobi iz nožnice. Namesto pravih bakterij se v otroka naselijo bakterije iz drugih virov, večinoma stafilokoki, bakterije s kože in klice iz ozračja v bolnišnici, ki so pogosto zelo agresivne in odporne. Tudi zdravila in antibiotiki, ki jih dobi mati med carskim rezom, vplivajo na otrokov mikrobiom.

Raziskave kažejo, da je še dve leti po porodu s carskim rezom v otrokovem črevesju opazno manj različnih vrst koristnih mikroorganizmov in celic, bistvenih za telesno obrambo. Morda je čedalje več kroničnih bolezni povezanih prav z naraščajočim številom carskih rezov.

Genska ruleta

Zadeva pa s tem še ni končana. Varovalni učinek koristnih bakterij se namreč prenaša iz roda v rod, to pomeni, da se bakterijski soji v črevesju matere po vaginalnem kanalu prenašajo z enega rodu na drugega. Bakterijski soji so nekakšna materina dediščina, to pomeni, da ima babica v črevesju podobne bakterije kot hči in vnukinja. Če bi bile vse rojene s carskim rezom, bi se ta veriga pretrgala.

Poleg dedovanja bakterij med porodom potekajo še drugi procesi povezani z geni, saj je rojstvo trenutek, ko nekateri geni postanejo dejavni, nekateri pa svojo dejavnost opustijo. Nekateri geni, ki so dejavni pred rojstvom, se med porodom izklopijo, ker niso več potrebni. Normalni porod z bolečinami je nekaj, kar je predvidela že narava in v njem ima vse svoj smisel. Vsi posegi med porodom vplivajo na to programiranje. Na primer umetni hormoni, ki jih nosečnica dobi za pospeševanje poroda, in antibiotiki škodujejo genom.

Kadar ne gre drugače

Strokovnjaki so si enotni: Če želimo otroke obvarovati pred prihodnjimi boleznimi in tudi preprečiti kolaps zdravstvenega sistema, ker zaradi izrednega povečanja bolnih ljudi že čez desetletje ne bo na voljo dovolj delavcev in negovalcev, moramo poskrbeti za mikrobiom otrok.

Včasih je carski rez nujen, da bi se rešilo otrokovo ali materino življenje ali življenje obeh. Nekateri poskušajo čim bolj ublažiti posledice rojstva zunaj porodnega kanala in na otroka umetno prenesti materine mikroorganizme. V ta namen uporabljajo vaginalni tampon. Debelejši kos gaze približno uro pred carskim rezom dajo v nožnico, in ga pred carskim rezom odstranijo ter shranijo v sterilni posodi. Takoj po otrokovem rojstvu otroka s tem tamponom premažejo po ustih, obrazu in vsem telesu. To je morda videti nekoliko nehigienično, toda izsledki prvih raziskav kažejo, da je koristno. Če za vaginalni tampon ni časa, ker je treba carski rez opraviti nepričakovano, ali pa se z uporabo takšnega tampona ne strinja porodničar, lahko mati s prsti seže v nožnico in z njeno vsebino namaže otroka po ustih, obrazu in telesu.

Neustrezno razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v črevesju je mogoče nekoliko popraviti pozneje v življenju z jemanjem naravnih probiotikov. Ti ukrepi niso popolno nadomestilo za naravni porod, ker se ob naravnem porodu dogajajo še druge stvari, na primer izločajo hormoni, pa tudi zaradi prestanih skupnih porodnih muk je vez med otrokom in materjo tesnejša.

Po porodu s carskim rezom je zato treba poskrbeti za to, da mati in otrok takoj navežeta stik s kožo, in da mati otroka doji najmanj šest mesecev oziroma do drugega leta starosti.

xxx

Carski rez je pri ženskah v rodnem obdobju najpogostejša operacija. Družba še lahko razmeroma brez škode prenese od pet do deset odstotkov tovrstnih posegov. Na Nizozemskem, Finskem in Norveškem je carskih rezov približno šestnajst odstotkov, saj tam porode vodijo predvsem babice, v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Avstriji in Švici, kjer kar 98 odstotkov vseh porodov poteka v bolnišnici, pa pride na svet s carskim rezom vsak tretji otrok. V Turčiji, Braziliji ali na Kitajskem je skoraj vsak drugi otrok izrezan iz materinega telesa. Kaže, da bo prav kmalu prišel čas, ko bo vaginalni porod izjema in opravljen na posebno željo nosečnice. Vzrok za to je povečana potreba po varnosti nosečnic in otrok, in tudi zdravnikov, ki se želijo zavarovati pred morebitnimi obtožbami, da porod ni potekal tako, kot bi bilo treba. Zaradi velikega števila carskih rezov bodo imeli porodničarji tudi čedalje manj izkušenj z naravnimi porodi in se bodo še toliko prej odločali za poseg, ki ga obvladajo. Že zdaj se v svetu vsako leto opravi 6,2 milijona carskih rezov, ne da bi bili res nujni.

Toda carski rez ni nedolžna zadeva. Švicarska raziskava je pokazala, da je pri carskem rezu otrok v dvakrat večji nevarnosti, da bo umrl kot pri naravnem porodu. Nekateri visok odstotek carskih rezov opravičujejo z željami samih porodnic po takšnem posegu. V resnici pa je carskih rezov na željo porodnic le od dva do tri odstotke vseh opravljenih posegov, in še med temi porodnicami se jih je zanj kar 70 odstotkov odločilo po nasvetu svojega ginekologa. Ali se bo porodnica odločila za carski rez ali ne, je odvisno od tega, kako je seznanjena z njegovimi posledicami. Morajo biti poučene, da je carski rez slab za otroka, saj ogroža njegovo zdravje.

Po reviji Zeitenschrift pripravila Daja Kiari

Objavljeno v reviji AURA št. 308, april 2015

Fotografija: 123RTF