Da bi ohranili zdravje, moramo piti vodo vsak dan. Veliko ljudi žal vodo nadomešča z drugimi tekočinami, ki vsebujejo tudi snovi, ki zdravju ne koristijo. Zlasti otroci čedalje pogosteje posegajo po različnih gaziranih in sladkih pijačah, veliko mladostnikov pa po energijskih.

Izidi raziskave, opravljene na univerzi Harvard v ZDA[1], so pokazali, da je več kot polovica ameriških otrok dehidriranih, to pa vpliva na njihovo zdravje in šolski uspeh. Skrb zbujajoče pa je, da približno četrtina ameriških otrok vode ne pije vsak dan, in to nezdravo navado ima kar 75 odstotkov več dečkov kakor deklic.

Ugotovitve omenjene raziskave se ujemajo z ugotovitvami prejšnjih raziskav, da dečki spijejo več sladkih pijač kakor deklice. Čeprav to zdravja ne prizadene tako hitro, pa vpliva na kakovost življenja in dobro počutje.

Telo potrebuje vodo za številne fiziološke procese in biokemične reakcije: nemoten krvni obtok, presnovo, ohranjanje telesne temperature, odstranitev odpadnih snovi in razstrupljanje. Če telo izgubi od enega do dveh odstotkov celotne količine vode, človek postane žejen in tedaj se je dehidracija pravzaprav že začela. Še zlasti otroci se pogosto ne ozirajo na občutek žeje in so bolj izpostavljeni dehidraciji, enako se dogaja starejšim ljudem. Zanimivo pa je, da je lahko tudi lakota, še zlasti želja po sladkem, znamenje, da telo hrepeni po vodi, zato tedaj, če začutimo lakoto ali željo po sladkem, najprej spijmo kozarec vode.

Na pomanjkanje vode v telesu kažejo poleg žeje tudi druga znamenja: utrujenost ali vrtoglavica, megla v glavi in slabša zbranost, krči v mišicah, medla suha koža, bolj izražene gube, temen urin, slab zadah, spremenljivo razpoloženje, mrazenje, bolečine v hrbtenici in sklepih, zaprtje, glavobol, hrepenenje po sladkem in morda še kaj.

Oglejmo si barvo urina

Pogosto svetujejo, naj bi človek spil osem kozarcev vode na dan, toda glede na to, da se potreba po vodi spreminja − odvisna je od tega, koliko smo dejavni in ali je zunaj mrzlo ali vroče −, morda ta nasvet niti ni tako dober, čeprav ni mogoče dati nasveta, ki bi bil primeren za vsakogar in ob vsakem času. Na splošno učbeniki priporočajo, naj bi ženske spile 2,7 litra vode na dan, moški pa 3,7 litra.

Najboljši kazalnik koliko vode potrebujemo, je barva urina. Koncentriran temen urin je znamenje, da ledvice zadržujejo tekočino, da bi zagotovile nemoteno delovanje telesa, in takšna barva urina je očitno znamenje, da človek potrebuje več vode. Dovolj vode spijemo, ko je urin svetlo rumen. Toda rumeno barvo urina lahko povzroči tudi riboflavin (vitamin B₂, ki ga vsebujejo številna prehranska dopolnila), tedaj je voda skoraj fluorescenčno rumena. Zato bodo ljudje, ki uživajo prehranska dopolnila z vitaminom B₂, po barvi urina težko presodili, ali so spili dovolj vode.

Naslednji kazalnik je pogostost uriniranja. Zdrava oseba urinira od sedem- do osemkrat na dan. Če je urin pičel, ali pa nismo urinirali nekaj ur, je to že znamenje, da tisti dan nismo spili dovolj vode.

Voziti žejen je skoraj tako, kakor biti pijan

Ko je človek dehidriran, je bolj razdražljiv in utrujen. Po raziskavi objavljeni v reviji Physiology and Behavior[2] naredijo dehidrirani vozniki dvakrat več napak med dveurno vožnjo v primerjavi z vozniki, ki so spili dovolj vode. Podobno je, kot bi vozili pijani. Ljudje se pogosto ogibajo pitju pri daljših vožnjah, da jim ne bi bilo treba tolikokrat na stranišče. V omenjeni raziskavi so voznike, ki so spili 200 ml vode vsako uro, primerjali z vozniki, ki so spili le 25 ml vode na uro. Vozniki, ki so bili dovolj hidrirani, so med vožnjo naredili povprečno 47 napak, dehidrirani pa 101, toliko kot tisti, ki so bili zaspani ali zaužili zakonsko določeno mejo alkohola. Dehidracija je povzročila, da so na testih fizičnih in umskih sposobnosti dosegli slabše izide.

Med pijačami izberimo vodo

Človek izgublja vodo ves dan, četudi se ne poti. Gazirane pijače, sadni sokovi, športne in energijske pijače in drugi napitki sicer vsebujejo tudi vodo, so pa slab nadomestek zanjo.

Gazirane in energijske pijače na primer vsebujejo veliko kofeina, zato ljudje pogosto hodijo na stranišče in jih te pijače pravzaprav dehidrirajo, zato niso ustrezna izbira za potešitev žeje. Morda ste celo sami opazili, da čim več jih spijete, tem bolj žejni ste. Sladkor, ki ga vsebujejo, pospešuje dehidracijo. Gazirane pijače, sadni sokovi, športne in sladke pijače vsebujejo fruktozo, ki je poglavitna povzročiteljica debelosti in porušene presnove. Če človek spije le kozarec gazirane pijače na dan, bo po letu dni pridobil dobrih šest kilogramov telesne teže. Redno pitje gaziranih pijač pa kar za 85 odstotkov poveča tveganje za diabetes in tudi raka. Da bi torej zagotovili dovolj tekočine v telesu, pijmo le navadno čisto vodo, še zlasti, če telesno vadimo.

Športnim pijačam se je bolje ogniti

Marsikdo, ki veliko telesno vadi, je prepričan, da športne pijače najbolj nadomestijo tekočino in elektrolite v telesu, saj vsebujejo elektrolite, vendar to ne drži. Večina športnih pijač vsebuje celo več sladkorja kakor ga vsebujejo gazirane pijače, in še to kot visoko fruktozni koruzni sirup (HFCS). Veliko omenjenih pijač vsebuje tudi umetne okuse in barve.

Fruktozo presnavljajo predvsem jetra, ker je to edini organ, ki ima prenašalca zanjo, zato je preveliko uživanje fruktoze poglavitni vzrok nealkoholne zamaščenosti jeter. V jetrih se fruktoza presnavlja podobno kakor alkohol, onemogoča delovanje mitohondrijev v celicah in moti metabolizem tako kakor etanol in druge škodljive snovi. In tako kot alkohol telo tudi fruktozo neposredno spreminja v maščobo.

Če ima športna pijača malo kalorij in je brez sladkorja, zelo verjetno vsebuje umetna sladila, ki vplivajo na telo celo hujše kakor fruktoza. Poleg tega uživanje sladkorja takoj po intenzivni vadbi negativno vpliva na občutljivost za inzulin in izločanje človekovega rastnega hormona. Večina športnih pijač vsebuje veliko natrija (prečiščene soli), da bi tako ljudem nadomestile elektrolite, ki jih izgubijo s potenjem. Brez težav in poceni lahko takšno pijačo naredimo sami. Sveži vodi dodamo malo naravne, nepredelane soli, kot je na primer himalajska sol. Ta naravna sol vsebuje 84 različnih rudninskih snovi in mineralov v sledeh, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje. Druga odlična možnost je, če ste se zelo spotili, da spijete kokosovo vodo. Ta je najbogatejši znani vir elektrolitov. V nekaterih območjih sveta dajejo sok kokosovega oreha celo intravenozno, da bi v nujnem primeru hidrirali kritično bolne. Tudi sveže sadje vsebuje veliko kalija in drugih pomembnih rudninskih snovi, ki pomagajo nadomestiti izgubo elektrolitov. Toda treba je zaužiti cel sadež in ne zgolj piti soka.

Številni ljudje so še zmeraj zmotno prepričani, da so sadni sokovi zdrava pijača. Takšno razmišljanje je pripomoglo k povečanju debelosti, k zamaščenim jetrom, visokemu krvnemu tlaku in diabetesu tipa 2, še zlasti med otroki. Sadni sokovi so za zdravje celo slabši, kot so gazirane pijače. Kozarec dveh decilitrov pomarančnega soka vsebuje približno osem čajnih žličk sladkorja in najmanj 50 odstotkov tega sladkorja je fruktoza. To je skoraj toliko kakor plastenka gazirane pijače, ki vsebuje približno 10 čajnih žličk sladkorja. Zelo verjetno je, da je sadnim sokovom dodan še koruzni sirup. Brez skrbi pa lahko uživate zelenjavne sokove, saj bodo ti prav blagodejno delovali na organizem.

Filtrirana ali navadna voda

Ker je voda najustreznejša pijača za potešitev žeje, je pametno, da človek pije vodo, v kateri ni škodljivih snovi. Čim več nefiltrirane vode pijemo, tem več nezdravih snovi zaužijemo. Večina vode iz vodovoda vsebuje številne škodljive primesi, ne samo kloridov, temveč tudi ostanke dezinfekcijskih snovi, težkih kovin in zdravil. Ameriški znanstveniki so poročali, da so v tretjini vzorcev vode zbranih iz 25 občinskih vodovodov z različnih koncev ZDA našli sledi 18 nedovoljenih kontaminantov, med njimi tudi perfluorinadne sestavine, kot je PFOA.

Voda v plastenkah je praktična, vendar ima veliko pomembnih slabih strani. Predvsem je pitje vode iz plastenke tvegano zaradi industrijskih kemičnih snovi, kot so bisfenol A, bisfenol S (BPA/BPS) in ftalatov, ki se izločajo iz plastike. Voda v plastenkah je skoraj tisočkrat dražja od vode iz vodovoda, poleg tega je 40 odstotkov ustekleničene vode (podatki veljajo za ZDA) preprosto navadna voda iz vodovoda brez kakršnega koli filtriranja.

Verjetnost, da bo voda v plastenkah okužena, je veliko večja kot pri vodi iz vodovoda. Ameriški predpisi (EPA) zahtevajo, da morajo vodo iz vodovoda preveriti večkrat na dan, toda zasebne polnilnice vode v plastenkah testirajo vodo enkrat na teden, enkrat na leto ali pa na vsake štiri leta, odvisno od kontaminanta, ki ga preverjajo.

Neodvisno testiranje, ki ga je leta 2011 v Ameriki opravila Environmental Working Group (EWG) je odkrilo, da je bilo v vodi v plastenkah 38 nedovoljenih snovi. Vsaka od desetih testiranih znamk vode v plastenkah je vsebovala povprečno osem nedovoljenih kemičnih snovi. V vseh pa so bili ostanki dezinfekcijskih sredstev, kofein, tilenol, nitrati, industrijske kemične snovi, arzenik in bakterije. Poleg tega so plastične steklenice tudi veliko breme za okolje.

Skušajmo piti čim manj vode v plastenkah, če že, potem v steklenicah, ker je ogljični odtis manjši. Vsekakor je dobro, če tudi doma namestimo filter za vodo na vodno napeljavo. Najboljša voda je voda iz naravnih čistih izvirov. To je voda v četrti fazi, živa je in ima negativni naboj. Lahko shranjuje energijo in jo seveda tudi oddaja. Prav tako je odlična zvrtinčena voda po principu Viktorja Schaubergerja. Z žlico ustvarimo vrtinec v kozarcu, da pride vanjo več energije, spijemo in upravičeno zakličemo: Na zdravje!

Daja Kiari, po gradivu dr. Josepha Mercole

Objavljeno v reviji AURA št. 11, julij 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

[1] American Journal of Public Health, 2015, vol. 105, vodja raziskave: Erica Kenney

[2] Loughborough University, april 2015