Kitajska provinca Sičuan (znana tudi kot Sečuan) na jugozahodu Kitajske, na meji s Tibetom, velja za zibelko kitajske civilizacije. Sečuan pomeni dežela štirih rek in velja za najskrivnostnejšo kitajsko provinco, saj se v njej dogajajo različni nenavadni pojavi: geomagnetne anomalije, obiski neznanih letečih predmetov, paranormalni dogodki. Pokrajina pa je tudi polna enkratnih zgodovinskih spomenikov in čudovitih naravnih posebnosti.

Kitajska dolina smrti

V pokrajini Sečuan je dolina Hezhu, imenujejo jo tudi dolina smrti, in velja za najbolj nenavadno območje na Kitajskem. Obsega 180 kvadratnih kilometrov in vanjo le redko zaidejo ljudje. Praprebivalci doline, ljudstvo Yi pravijo, da je treba tam govoriti tiho, da ne bi zmotili boga gora, kajti sicer pošlje gosto meglo, ki zaduši življenje. V dolini se je izgubilo že veliko ljudi in domačih živali. Tako naj bi leta 1949 tam izginilo tudi trideset kuomintanških vojakov, leta 1966 pa je brez sledi izginila cela odprava, ki je želela premeriti dolino, in še veliko drugih ljudi. Osebe, ki so se rešile iz doline so pripovedovale, da so slišale nenavadne glasove in izgubile občutek za čas. Pripovedovale so tudi o gosti megli, ki obda ljudi, ko se razkadi, pa ljudje izginejo.

Te pojave so uradno razlagali kot posledico hlapov nekaterih rastlin, ki povzročijo, da ljudje izgubijo orientacijo, nato pa izginejo v breznih, ki jih je v dolini vse polno.

Med preletom doline je strmoglavilo tudi nekaj letal. Te nesreče naj bi bile posledica delovanja magnetnega polja, ki je v dolini tako močjo, da onesposobi kompas in upravljanje letal.

Neznani leteči predmeti nad provinco

Že od davnine naj bi tudi Kitajsko obiskovali neznani leteči predmeti, med kitajsko kulturno revolucijo pa je bilo prepovedano poročati o teh pojavih, leta 1979 pa so to prepoved opravili.

Zhang Zhousheng, nekdanji astronom v observatoriju Yunnan je leta 1977 prvič poročal o neznanem predmetu nad Sičuanom. Okoli 22. ure je na nebu opazil nenavaden, spiralno oblikovan predmet, in tudi druge ljudi opozoril nanj. Predmet je bil podoben krogli, iz katere je izhajala velika svetleča modrozelenkasta spirala, ki je bila v mesečini razločno vidna. Spirala se je tri- do štirikrat zasukala in se po nebu premikala v ravni črti. Hitrost tega nenavadnega predmeta je bila stalno enaka, znašala je približno deset stopinj na minuto. Spirala se je premikala sinhrono s kroglo. Velikost, oblika in osvetljenost neznanega predmeta se niso spreminjale. Pojav je trajal približno pet minut, nato je predmet s spiralo vred nenadoma izginil.

V tisti noči je neznani predmet opazovalo več tisoče prič. Podoben spiralast predmet se je pojav na nebu tudi leta 1981. Astronom prof. Wang Sichao je potrdil, da je letel na višini približno 650 kilometrov, s hitrostjo približno 1,6 kilometrov na sekundo preden je izginil. Prof. Wang meni, da predmet ni bil naravni pojav.

Po teh pojavih so začeli kitajski znanstveniki proučevati še stare kronike, da bi našli poročila o podobnih pojavih. Našli so več kot 30 opisov neznanih letečih predmetov, ki so jih kronike opisovale kot upognjene puščice na nebu in podobne nepravilnosti.

Leta 1987 so se na Zahodu pojavila poročila o rdečkastih ali oranžno obarvanih kroglah, ki so letele nad Sičuanom. O tem je poročala tudi ruska Izvestija, 10. marca 1987. Tedaj naj bi približno kilometer visoko nad Sičuanom letel neznani leteči predmet oranžne barve, podoben slamniku, ki je po približno pol ure letenja izginil. Priče so povedale, da je oddajal nenavadne zvoke. Po vsej Kitajski so se decembra 1998 in januarja 1999 pojavila številna poročila o neznanih letečeh predmetih, toda nekateri znanstveniki so to pripisovali preletom kitajskih letal. Junija 2002 je nad tremi kitajskimi provincami, med njimi tudi nad Sičuanom, letel nadvse zanimiv neznani leteči predmet – svetleči objekt, ki je spreminjal svojo obliko. Najprej je bil podoben oranžno belemu svetlobnemu žarku, ki je približno tri minute letel od vzhoda proti zahodu, nato je postal podoben letalu in nazadnje je obliko spremenil v nekakšen ventilator. Videnje neznanih letečih predmetov torej ni nekaj, kar bi bilo omejeno samo na Zahod.

Viktorija Eržen, članek je bil objavljen v reviji AURA, marec 2015, št. 306