Raziskovalce paranormalnih pojavov v zadnjem času navdihujejo novi prijemi. Spodbudile so jih neortodoksne medicinske raziskave ter okrepljen interes za proučevanje či gonga na Kitajskem in Japonskem, temeljijo pa na zamisli o izmenjavi energije in domnevi, da um lahko spodbudi delovanje naravnih zalog energije v telesu.

Pod določenimi pogoji se človeška bioenergija lahko prenese na druge organizme in materialne sisteme. Čeprav je narava takšne energije še vedno uganka, je njen učinek paranormalen. Eno od bistvenih vprašanj, na katero skušajo odgovoriti raziskovalci, je, kako se um sporazumeva z oddaljenim organizmom. Ali gre samo za prenašanje informacij na daljavo ali pa imamo opraviti s še neodkrito obliko prenašanja energije?

Raziskave na Japonskem

Najprodornejše proučevanje zunajčutnih pojavov na Japonskem poteka v laboratoriju za bioemisijo v Čibi. Laboratorij vodi fizik Mikio Yamamoto, ki je leta 1993 začel proučevati či gong in zunajčutno delovanje v povezavi z možganskim valovanjem. Leta 1995 je družba International Society for Life Information Sciences, ki jo vodi Yamamoto, za petletni program raziskovanja človeškega telesa prejela 100 milijonov jenov, poglavitni cilj raziskovanja pa je bil podrobno proučiti fiziološke spremembe, ki spremljajo nenavadne učinke. V program so uvrstili tudi raziskovanje vpliva energije na daljavo, ki ga v japonskih borilnih spretnostih imenujejo tohate.

Tohate je japonska različica nenadnega oddajanja življenjske energije či, ki ga sproža izvajanje či gonga. Yamamoto je raziskal trditve udeležencev, učencev či gonga, da lahko fizično občutijo tohate – energijsko delovanje svojega učitelja. Da bi preprečil kakršen koli sugestiven vpliv učitelja či gonga na učenca, so vsakega od njiju nadzorovali v posebni sobi v različnih nadstropjih laboratorija. V naključno izbranem času je učitelj opravil tohate. V 6 primerih od 16 so se učenci prej kot v sekundi odzvali na učiteljevo oddajanje čija, v drugem nizu poskusov pa v 16 primerih od 49 prej kot v 5,5 sekunde.

V nadaljnjih poskusih so učence priklopili na EEG. Medtem, ko je njihov učitelj oddajal energijo či, so se opazno spremenile amplitude ritmov alfa v desni polovici možganov učencev. Znanstveniki verjamejo, da so tako potrdili, da nenavadni prenos informacij zares poteka.

Pretok čija spremlja valovanje alfa

Druga zanimiva tema proučevanja je, ali zavesten nadzor pretoka čija spremljajo tudi fiziološki kazalniki.

Yoshio Machi, fizik z univerze Denki v Tokiu, je raziskoval fiziološke vzorce, ki jih sproža posebna oblika vadbe či gonga, tako imenovana minorna cirkulacija (mala kozmična orbita). Med minorno cirkulacijo kroži či od središčnega kanala zadnjega dela telesa (du mai) v središčni kanal sprednjega dela telesa (ren mai). Či je usmerjen navzgor − od spodnjega dela trebuha in vzdolž hrbtenice do vrha lobanje skozi kanal du, od tam pa teče po sprednjem delu telesa skozi kanal ren. Takšno kroženje čija se doseže z dihalnimi vajami in koncentracijo.

Machijevi poskusi so pokazali spremembe v dihanju in valovih alfa. Učiteljeva hitrost dihanja se je s 14 dihov na minuto pred vadbo či gonga med opravljanjem či gonga zmanjšala na 6 dihov na minuto. Sprememba v pogostnosti dihanja je prav gotovo povezana s kroženjem čija. Da bi to ugotovil je Yoshio Machi raziskal vzorce možganskih valov alfa. Sredi dihalnega presledka, ko se trebuh najbolj razširi, poveže energija či na vrhu glave zadnji in sprednji del telesa, kanala du in ren, in tisti trenutek je tudi intenzivnost valov alfa največja. Machi je prepričan, da sprememba v valovih alfa jasno kaže na pretok čija v telesu.

Magnetna polja – izhodišče raziskav

Znanost je do zdaj energijam človeškega telesa namenjala manj pozornosti, zato je znanje na tem področju še omejeno in premalo vemo o tem, kako je mogoče te energije koristno uporabiti. Vemo denimo, da imajo organizmi fluktuirajoča magnetna polja. V sodobni zahodni medicini uporabljajo človeška magnetna polja samo v diagnostične namene – pri tako imenovanem magnetokardiogramu (MCG) ali pri magnetoencefalogramu (MEG). Kri vsebuje gibljive električne naboje, zato spreminja magnetno polje. V zadnjih letih so dokazali, da imajo magnetna polja določen, čeprav še vedno ne povsem jasen vpliv na nenavadne učinke med zdravljenjem.

Madžarski zdravilec Oskar Estebany, ki je sicer zdravil s polaganjem rok, je pri poskusu biokemičarke Juste Smith na Rosary Hill College (Buffalo, New York) okrepil delovanje encima tripsina že samo s tem, da je posodo z encimi držal v roki. Na encime je deloval podobno kot magnetno polje.

Japonski raziskovalci z Oddelka za psihologijo univerze Showa v Tokiu so dokazali, da so učitelji či gonga med oddajanjem energije či sposobni ustvarjati zelo močna magnetna polja. Skupina znanstvenikov iz laboratorija za biokemijo Mount Sinai School of Medicine v New Yorku je potrdila, da so učitelji či gonga, ki so vplivali na biološki encimski sistem, dosegli učinek podoben učinku magnetnega polja.

Magnetna polja so nedvomno obetavna za proučevanje, toda učinkov či gonga ni mogoče pojasniti le z vplivom magnetnih polj. Morda je nastajanje magnetnih polj med opravljanjem či gonga samo spremljevalni učinek, ki pod vplivom ustreznih razmer povzroča nenavadne učinke. Še zmeraj pa ostaja vprašanje, zakaj se moč opaženih učinkov ne zmanjšuje z oddaljenostjo. Dogaja se namreč, da so najmočnejši učinki prav tisti, ki so najbolj oddaljeni.

Prenos informacij po biofotonih

Drugo vprašanje, ki se ga lotevajo raziskovalci, je, ali se lahko prenašajo informacije živim sistemom. V raziskavah, ki jih je opravil fizik Fritz Albert Popp z Mednarodnega inštituta za biofiziko univerze v Kaiserslauternu, so pokazali, kako hrana s pomočjo biofotonov prenaša informacije človeškemu organizmu. Povedano drugače: z uživanjem hrane prejmemo tudi njeno »bio-informacijo«.

Kitajskim znanstvenikom je uspelo prikazati oddajanje fotonov učitelja či gonga, Poppu pa potrditi, da je proces prenašanja bioinformacij morda pomemben povezovalni dejavnik za neposredno mentalno sporazumevanje živih sistemov. V svojem laboratoriju je meril količino fotonov, ki so jo oddajali zdravilci. Zanimalo ga je, ali oddajanje biofotonov vpliva na zdravljenje. Za pomoč je prosil ameriško zdravilko Rosalyn Bruyere in italijanskega zdravilca Nicola Cutola. Roke sta pomolila v posebno oblikovano napravo. Dodaten ojačevalec svetlobe je odkril in količinsko meril oddajanje biofotonov iz njunih dlani. Pri drugih osebah, ki jih je Popp testiral, je bila intenzivnost svetlobe rok premajhna, da bi jo lahko meril z dodatnim ojačevalcem svetlobe. Nasprotno pa se je pokazalo pri obeh zdravilcih: ko je Rosalyn Bruyere skušala namenoma odposlati zdravilno energijo iz rok, se je količina fotonov nemudoma kar trikratno zvišala. Čeprav je v minuti potem spet upadla, se je nato prilagodila ravni, ki je ostala dosledno nad ravnijo, izmerjeno pred njenim namenom, da bi odposlala energijo. Roke Nicola Cutola so oddajale več kot 1000 fotonov v sekundi, skoraj desetkrat več kot roke navadnih ljudi. Signali so se pojavljali kot svetlobni bliski, trajali so najmanj desetino sekunde, fotoni pa so se pojavljali kot izbruhi.

Popp meni, da ima oddajanje biofotonov pomembno vlogo za same temelje življenja. Življenje definira kot optimalno sposobnost komuniciranja, izdelavo baze podatkov in njihovo uporabo. Življenje in zdravje naj bi bila tesno povezana s sposobnostjo sporazumevanja. Če biološko sporazumevanje oslabi, človek zboli, ustrezna informacija pa motnjo odpravi.

Ali je oddajanje biofotonov odločilno za razumevanje paranormalnega zdravljenja? Pravzaprav še vedno ne vemo, kaj je či ali življenjska energija, in niti tega ne, kako naj bi biofotoni pri tem sodelovali. Biofotoni zagotovo sodelujejo pri zdravljenju, vendar ta proces ni tako preprost, pravzaprav so se tovrstne raziskave šele začele.

Pomlajevanje z bioelektromagnetnim poljem

Kitajski znanstvenik Jian Kan Chen, ki živi in dela v mestu Habarovsk na skrajnem vzhodu Rusije, je razvil posebno napravo, ki bere informacije iz DNK-ja enega živega organizma in jo pošlje drugemu živemu organizmu. Znanstvenik domneva, da so življenjske dejavnosti katerega koli organizma ter njegovi atomi in molekule povezani med seboj z edinim materialnim nosilcem energije in informacije – z bioelektromagnetnim poljem.

Po dosežkih sodobne fizike sklepa, da je DNK samo kaseta z zapisom informacij, njen nematerialni nosilec pa so bioelektromagnetni signali. Po svoji naravi so to fotoni, ki se gibljejo in imajo po kvantni teoriji značilnosti tako valov kot delcev. Na gene je torej mogoče vplivati brez klasičnega inženiringa in fizičnega dotika. V svojem delu z naslovom Teorija upravljanja polj je pojasnil možnost za neposredno prenašanje informacij iz enih možganov v druge in to uspešno dokazal tudi s poskusi miselne indukcije.

Poskuse so opravljali v posebnem prostoru, v katerem je bil operater induktor. S pritiskom na komandno ploščo je naključno osvetljeval po eno od Zenerovih kart na mizi (karte s petimi geometrijskimi liki – kvadrat, krog, križ, zvezda, tri valovnice). V sosednji sobi so človeka prejemalca vpeljali v stanje či gonga. Prejemalec je risal na list papirja geometrijske like, ki so se mu porajali v mislih, pri tem ga je pred zunanjimi vplivi varoval hipnotični polsen. Odgovori so bili sedemdesetodstotno natančni. Znano je, da miselna informacija prehaja skozi karton in les, ne pa tudi skozi kovino. Ko je Jian Kan Chen več kot 500-krat uspešno opravil poskuse z Zenerovimi kartami, je začel opravljati poskuse na živalih, rastlinah in ljudeh. V nekem poskusu je tako na primer z bioelektromagnetnim poljem arašida vplival na sončnično seme. In izid? Oblika sončničnega semena se je spremenila, po okusu je nekoliko spominjalo na arašid. Z elektromagnetnim poljem race je vplival na 500 kokošjih jajc. Izleglo se je 480 piščancev, pri katerih so odkrili več sprememb: 25 odstotkov piščancev je imelo plavalno kožico, 80 odstotkov ravno račjo glavo, 90 odstotkov pa spremenjen položaj oči. Dobil je torej nekakšne kokošje račke.

S temi poskusi naj bi odkrivali zdravilo za zdravljenje bolezni in pomlajevanje človeka.

Z delovanjem bioelektromagnetnega polja mladih organizmov na stare je znanstvenik najprej pomladil stare miši. S posebno napravo je z biomagnetnim poljem mladih rastlin in živalskih embrijev vplival na stare miši. Pri 68 odstotkih starih miši so se izboljšali odzivi, gibljivost, tek. Pri 31 odstotkih se je obnovila spolna funkcija in sposobnost razmnoževanja, pri 53 odstotkih miši se je življenje podaljšalo za leto dni – to je pomemben dosežek, saj živijo miši povprečno nekaj več kot dve leti.

Podoben poskus je znanstvenik opravil leta 1987 tudi na sebi in svojem tedaj osemdesetletletnem očetu. Očetu so izginile alergije, kronične bolezni, šum v ušesih, benigni tumor. Kjer je bil plešast, so v pol leta zrasli novi lasje, sivi pa so mu potemneli. V letu dni mu je znova zrasel zob, ki je pred dvajsetimi leti izpadel. S svojo terapijo je nato opravil še poskus na 14 prostovoljcih, ki jih je pestilo 37 različnih bolezni. Šest bolnikov je povsem ozdravelo, drugim se je zdravje precej izboljšalo, samo pri dveh se ni spremenilo nič. Pri sedmih se je izboljšala spolna funkcija.

Spodbudne izide je dosegel tudi pri zdravljenju raka. Zajcem je vcepil rakaste celice, potem je z njih posnel bioenergijsko informacijo in jo usmeril k 300 mišim, pri katerih so umetno sprožili raka. Znano je, da zajci ne morejo zboleti za rakom zaradi močnega imunskega sistema, zato je bioenergijska informacija, ki so jo usmerili na miši, pomagala večini miši (70 odstotkom), da so ozdravele. Sicer pa je tudi sam Jian Kan Chen presenetljivo mladosten za svoja leta. Pri pomlajevanju mu menda pomaga elektromagnetno polje pšeničnih kalčkov.

Projekt bakrenega zidu

Po desetletjih dela in številnih poskusih s samouravnavanjem nezavednih procesov se je eden od velikih pionirjev raziskovanja biofeedbacka Elmer Green posvetil študiju neposredne mentalne interakcije z živimi sistemi. Greena je zanimalo, ali je mogoče meriti neznane subtilne oblike energije. V teoriji se je Green opiral na starodavne indijske zamisli o strukturi človeškega telesa. Joga trdi, da je človeško telo sestavljeno iz sedmih ravni s tremi vrstami gostote: trdno, tekočo in plinasto ter štirimi stopnjami prane. Sedem ravni je prepletenih tako, da so spremembe na eni ravni pokažejo tudi na drugi. Um je organizirajoče načelo na vseh sedmih ravneh. Oblikuje misli, njihova subtilnost je celo večja od sedmih ravni fizične substance. Oblike misli niso odvisne od tega, ali imamo telo ali ne, temveč so organizirane samo po mentalnih zakonih. Dokler imamo telo, oblike misli ustvarjajo resonance v fizični materiji. Tako lahko premikamo ude ali s svojimi namerami delujemo na notranje procese. Green verjame, da so štiri subtilne fizične energije vez med materijo in umom. Ko se učimo urejati subtilne energije, da bi uravnavali avtonomne procese v svojem telesu, imamo možnost postopno napredovati k modulacijam istih energij ter nadziramo procese zunaj svojega telesa.

Vendar te Greenove zamisli niso več samo teorija. Že nekaj let v Menningerovi kliniki v Topeki v Kanzasu poteka pod Greenovim vodstvom »projekt bakrenega zidu«. Green je v nekem članku, napisanem leta 1992, odkril opis skrite tibetanske tehnike meditacije. Zgradil je laboratorij z bakrenim zidom − komoro s štirimi bakrenimi površinami, v sredo pa je pod magnet posadil človeka, električno izoliranega od tal. Poskusne osebe so bile povezane s psihofiziološkimi merilnimi napravami, njihove meritve pa so se prenašale v nadzorno sobo. Pri različnih poskusih so pri ljudeh med meditacijo zaznali spremembe v potencialu telesa, še večje odmike pa pri zdravilcih, ki so povečali potencial telesa v razponu od 4 do 190 voltov.

Ta pojav so znanstveniki razložili z modulacijo subtilnih energij med zdravljenjem, ustrezne razlage pa niso našli. Pomembno je bilo, da so spremembe v potencialu ustrezale zdravilčevemu namenu: to pomeni, da so spremembe zdravilci zavestno nadzirali.

Omenjene raziskave potrjujejo, da subtilne energije nedvomno obstajajo, prežemajo človeka in vesolje in jih je mogoče usmerjati s posebnimi telesnimi in umskimi vajami. Da bodo znanstveniki lahko natančno kategorizirali različne oblike, v katerih se izraža življenjska energija ali energija či, pa bo bržkone moralo preteči še nekaj vode.

Andreja Paljevec, objavljeno v reviji AURA, marec 2011, št. 259

Fotografija: Bigstockphoto.com