Finosnovni, nevidni svet je neprimerno večji od našega materialnega, grobosnovnega sveta. Nevidni svet, svet duhovnih razsežnosti, vpliva tudi na naše življenje, zato je prav, da o njem kaj vemo.

Ker je ta svet po svoji naravi finosnoven, ga ne moremo zaznati s svojimi fizičnimi čuti. Razvili smo sicer naprave, ki lahko sežejo tudi v svetove, ki jih s svojimi čuti ne moremo zaznati, na primer mikroskop, teleskop, infrakamero, digitalni fotoaparat in podobno. Vpogled v nevidne razsežnosti pa imajo po naravni poti le posamezniki z razvitim tako imenovanim šestim čutom − čutom za zunajčutno zaznavanje.

Nevidne razsežnosti vplivajo na naše življenje pozitivno in tudi negativno. Številne težave v življenju so lahko tudi posledica negativnih vplivov nevidnega sveta. Očiten primer takšnega vpliva so virusi in bakterije, ki jih ne vidimo, vendar čutimo posledice njihovega delovanja. Enako velja tudi za druge vplive nevidnega sveta, ki so večini ljudi manj znani. Oglejmo si zgled takšnega vplivanja. Marko je svoji nevesti na poročni dan želel izkazati še posebno pozornost in sklenil, da ji bo kot znamenje svoje ljubezni podaril ogrlico umrle babice. Alenka je bila počaščena in je obljubila, da bo kar se da pogosto nosila to znamenje njune ljubezni. Toda ni vedela, da je bila pokojna babica na to ogrlico zelo navezana, poleg tega pa Alenke ni preveč marala. Alenka se je kmalu začela slabo počutiti in vse, česar se je lotila, je propadlo. Šele prijateljica, ki je imela bolje razviti šesti čut, je pomislila, da bi lahko te težave povzročala ogrlica, in to je pozneje potrdila tudi priznana jasnovidka. Ko se je Alenka odločila, da ogrlice ne bo več nosila, se ji je zdravje izboljšalo, pa tudi v življenju ni imela več toliko težav.

Kako uriti šesti čut

Najprej se umirimo. Lahko meditiramo ali molimo, nato se osredotočimo na neki predmet, sliko ali kaj podobnega, in v sebi prisluškujemo, kakšen vtis ta predmet zbuja v nas. K boljšemu zaznavanju pripomorejo tudi zaprte oči, saj se človek tako lažje zbere, ni toliko pod vplivom vplivov iz okolja.

Podrobno zapišemo vse vtise, na primer: čutim mir ali nemir, morebitne posebne zaznave v telesu, v katerem delu telesa se pojavljajo, kakšni občutki se porajajo, kakšne misli in podobno. Če je vpliv predmeta pozitiven, se pojavijo pozitivni, prijetni občutki: dihanje se umiri, v človeku se širi pomirjajoč, topel občutek, misli se umirjajo, nekateri lahko vidijo celo belo svetlobo in podobno. Ne glede na vsebino opaženega so porajajoči se občutki na splošno pozitivni in prijetni, v njih bi človek kar vztrajal.

Pri vplivu negativnih predmetov se pojavijo svarilni občutki: težave z dihanjem, to postane neenakomerno in vznemirjeno, pojavijo se pritisk v glavi ali celo glavobol, slabost, neprijeten hlad ali vročina, porajajo se negativne misli, vizije temnih podob ali temne svetlobe in podobno. Splošni vtis je neprijeten in človek bi najraje takšen predmet kar izpustil iz rok ali ga nehal opazovati.

Kljub vsemu je večina vtisov, s katerimi človek prihaja v stik, nevtralnih, ob opazovanju ali dotikanju slik, predmetov ali oseb se ne zgodijo kakšne posebne spremembe v občutenju.

Ko začnemo uriti svoje notranje zaznavanje, so prvi vtisi pogosto napačni, dokler svoje sposobnosti razločevanja vtisov ne izurimo dovolj. Na izide lahko vplivajo različni dejavniki: prirojena stopnja občutljivosti, lastna razvojna stopnja, počutje pred izvajanjem urjenja. Težave lahko nastopijo tudi pri osebi, ki so jo že obsedle nevidne negativne entitete. Takšne entitete pa zaznavajo negativne vtise kot prijetne in pozitivne kot neprijetne. Obsedeni človek ne zmore razlikovati, ali so porajajoče se misli in občutki res njegovi, ali posledica vpliva nevidnih entitet. Toda izkušnje kažejo, da z rednim prisluškovanjem svojim vtisom, mislim in čustvom, človek postopno začne ločiti svoje misli od tujih vplivov. Čim večji je vpliv negativnih entitet, tem dlje traja, da se zavest osebe loči od zavesti negativne entitete.

Te sposobnosti lahko koristno uporabimo pri nakupu predmetov ali sprejemanju predmetov v dar, saj tako preprečimo, da bi v svoj dom vnesli nekaj, kar bo porušilo harmonijo doma in se zavarujemo pred škodljivimi energijami.

Marta Vasiljevič

Članek je bil objavljen v reviji AURA, april 2015, št. 307