Znanstveno usmerjeni zahodni svet, v katerem se vse meri, tehta in mora dokazati, je dolgo zanikal obstoj nevidnih meridijanov, tako imenovanih nadijev, po katerih se po pojmovanju tradicionalne kitajske medicine v človekovem telesu pretaka življenjska energija. Zdravljenje z akupunkturo, ki se na Kitajskem uporablja že več kot pet tisoč let, je na Zahodu še zmeraj posebnost, čeprav je akupunkura že priznana kot del uradnomedicinskega zdravljenja.

Že v sedemdesetih letih sta znanstvenika z Ludwig-Boltzmannovega inštituta na Dunaju, dr. Peter Kokoschinegg in dr. Michael Krätlinger, z merjenjem električnega potenciala oziroma spremembe električne napetosti dokazala obstoj energijskih meridijanov v človeškem telesu. Dokazovanje je bilo izredno zahtevno. Že pred njima so nekateri skušali razkriti skrivnost meridijanov z merjenjem električnega upora kože, in ne z uporabo električne napetosti, vendar takšno dokazovanje ni bilo uspešno, saj na električni upor vplivajo številni dejavniki, ki nimajo nič opraviti z akupunkturo. To je bilo mogoče utemeljiti šele z merjenjem električne napetosti.

Kar se je prej vedelo na podlagi izkušenj, sta znanstvenika dokazala tudi v praksi: z draženjem ene akupunkturne točke se vzdražijo vse točke na istem meridijanu, saj se je električni potencial v njih spremenil.

Leta 1985 sta tudi zdravnika prof. Pierre de Vernejoulu in Jean-Claude Darras prvič dokazala obstoj meridijanov tako, da je to priznala tudi znanost. Osemdesetim bolnikom in petdesetim zdravim osebam, ki so sestavljale kontrolno skupino, sta injicirala radionuklid tehnecij 99 (ta se sicer uporablja pri ugotavljanju bolezni ščitnice) v izhodiščne točke na meridijanu in nato s scintigrafijo (nebolečo metodo za snemanje razpršenosti radioizotopa, ki oddaja žarke gama, ti pa se nabirajo v delih telesa) dokazala, da se je vbrizgani tehnecij 99 širil samo po meridijanu, ne pa tudi po žilah, limfnih poteh ali živčevju.

V Novosibirsku v Rusiji so raziskovalci na Inštitutu za klinično in eksperimentalno medicino z izsledki večletnega dela dokazali, da so meridijani tudi poti, po katerih potuje svetloba. Svetloba se širi na meridijanu samo ponekod, in sicer po že znanih akupunkturnih točkah. Če je bil vir svetlobe le nekaj milimetrov oddaljen od akupunkturne točke, s fotodetektorjem ni bilo mogoče zaznati ničesar več. Ugotovili so, da so sprejemne in oddajne antene za svetlobne žarke prav akupunkturne točke na meridijanih. S tem odkritjem so še dodatno potrdili pomen meridijanov in ovrgli trditev dvomljivcev, češ da je akupunktura le okultistična veda brez znanstvene vrednosti.

Potek meridijanov in njihova naloga v človeškem telesu

Meridijani, po katerih se pretaka energija, so urejeni v sistem, ki nadzira vse druge sisteme v telesu: pretok krvi, limfe in prenos živčnih signalov. V telesu je 24 meridijanov, 12 jih poteka po sprednji strani telesa in 12 po zadnji. Energija, ki se pretaka po njih, se imenuje v različnih delih sveta različno: bioenergija, od, vitalna energija, etrska energija, bioplazma, orgon, v Indiji pa že tisočletja prana, na Kitajskem pa či ali ki. Poleg navedenih meridijanov poteka po sprednjem in zadnjem delu telesa še poglavitni uravnalni meridijan, ki ureja delovanje vseh meridijanov.

Po meridijanih se s potrebno življenjsko energijo oskrbujejo vsi deli telesa, organi, žleze in tkivo. Imena meridijanov kažejo, kateri del telesa oskrbuje posamezen meridijan. Tako poznamo meridijan srca, tankega črevesa, mehurja, ledvic, krvnega obtoka, trojni grelnik, meridijan žolča, jeter, pljuč, debelega črevesa, želodca, vranice-slinavke. Po tem vrstnem redu vsak meridijan preda energijo naslednjemu. Če kateri od njih ne deluje, so naslednji meridijani slabo preskrbljeni z energijo, v tistih pred nedelujočim meridijanom pa energija zastane. Zastoj energije in njeno pomanjkanje povzročita bolečine. Če se to dogaja dalj časa, človek zboli ali celo umre.

Preveč ali premalo energije

Po nauku o meridijanih je vsaka bolezen posledica motnje v preskrbi z energijo, saj kaže, da je te v posameznem delu telesa premalo ali preveč. Ali je v telesu preveč energije, preskusimo takole: na prizadeti del telesa položimo topel obkladek (toplota pomeni dovajanje energije), in če se bolečine stopnjujejo, to pomeni, da je v tem delu telesa verjetno preveč energije, zato je nadaljnje dovajanje toplote škodljivo. Tudi v nogah, ki so otečene in vroče, je preveč energije. Še tako majhno vnetje zmeraj pomeni energijski presežek. Nasprotno pa kronično mrzle noge kažejo na primanjkljaj energije. Tudi artroza, degenerativno obolenje sklepov, večinoma kaže na pomanjkanje energije, zato se ob mrazu človek s takšno težavo še posebno slabo počuti.

Jin in jang

Brez polaritet (nasprotij) ne bi bilo življenja. Takšna nasprotja so na primer toplo − hladno, dan − noč, poletje − zima, svetlo − temno, moško − žensko, belo − črno, grenko − sladko itn. Kitajci jih označujejo z besedami jin in jang. Jin pomeni zemljo, jang nebo, med njima pa biva človek. Jin označuje sprejemanje, materinsko, žensko, ohranjajoče, pasivno, mraz, jang pa moško, očetovsko, dejavno, sonce, dan, ogenj, ustvarjalni duh in podobno, če omenimo zgolj nekatere značilnosti obeh polarnosti. Moški in ženska imata v sebi tako jin kot jang lastnosti. Če so te uravnotežene, pravimo, da je človek zdrav. Če to prenesemo na nauk o meridijanih, so meridijani na zadnji strani telesa (razen meridijana želodca) meridijani jang, na sprednji strani telesa pa pasivni meridijani jin. Delovanje vseh 24 meridijanov se menjava, medsebojno se dopolnjujejo in sestavljajo celoto.

Marjana Vedran Novak, objavljeno v reviji AURA št. 295, marec 2014

Fotografija: Bigstockphoto.com