Ljudje čedalje bolj skrbimo za svoje zdravje in tako namenjamo tudi zmeraj več pozornosti zdravi hrani. Ker so olja vsakdanji del prehrane, je še toliko pomembnejše, da so ta čim bolj kakovostna. Raziskave in izkušnje kažejo, da z uporabo olja ne smemo pretiravati, zato je prav, da izberemo takšno olje, ki je dokazano najboljše za človekovo prehrano. Med zelo kakovostna olja sodi tudi deviško oljčno olje, zlasti če je pridelano neposredno iz oljk in z mehanskimi postopki ter ni mešano z drugimi vrstami olj.

Preverimo senzorične lastnosti

Kemičnih lastnosti olj porabniki ne moremo preveriti, lahko pa preverimo vonj in okus. Da bi zaznali pravi vonj olja, ga je treba segreti na 28 stopinj Celzija. Vlijemo ga v kozarček in držimo med dlanmi ter rahlo vrtimo, da se med dlanmi segreje. Čez čas ga povohamo in to storimo še nekajkrat, da se prepričamo, kako res diši. Po navadi zaznamo sadni vonj, vonj jagodičja, vonj po začimbah ali pa tudi manj znane prijetne vonje. Najbolj cenjeno olje je tisto, s polnim sadnim vonjem, na primer po jabolku, oljkah, pokošeni travi in podobnem. Če pri okušanju zaznamo bogat okus po sadju, je to olje, ki ocenjevalce najbolj prepriča. Oljčna olja so lahko tudi pikantna, če je v olju veliko biofenolov. To je vsekakor nekaj dobrega, vendar morda ne ustreza vsakemu okusu, lahko pa človek tudi zmotno meni, da je olje žarko.

Žarko olje ni zdravo, žaltavost pa se razvije, če je olju potekel rok trajanja (starejše od leta in pol) ali če ni primerno skladiščeno (priporočeno je skladiščenje v temnem in suhem prostoru s temperaturo od 12 do 15 stopinj Celzija). Prav tako ni zaželen vonj po kumarah, saj pove, da je bilo olje predolgo skladiščeno v nepredušno zaprtih posodah, niti vonj po prsti, ki pomeni, da oljke niso bile dobro oprane in je bilo pri njihovi predelavi še preveč prsti. Če so oljke ali olje predolgo v kovinskih posodah, se razvije okus po kovini, kar lahko marsikoga moti.

Objavljeno v reviji AURA, marec 2014, št. 295