Nimam medicinske izobrazbe, po tej logiki niti ne bi smel pisati o tako občutljivi temi, kot je rak. Toda če bi vedel to, kar vem zdaj, bi verjetno kdo od mojih znancev in prijateljev, ki so umrli od raka, bil še danes živ. Kar vam zdaj pišem, je nekaj novega in slamica, za katero se oprime utopljenec, ki bi lahko vrnila upanje in zdravje hudo obolelim.

Pomladi je po travnikih vse rumeno od regratovih cvetov, veter pa upogiba bele regratove lučke in raznaša seme. Včasih sem se kar malo jezil na ta užitni plevel, ki se je tako nenadzorovano razraščal po moji trati. Toda danes, ko vem, kako dragocena je ta rastlina, sem povsem spremenil mnenje.

Znano je, da regratov tonik ugodno vpliva na jetra, toda da lahko zdravi tudi raka, so šele pred nekaj leti odkrili na univerzi Windsor v Kanadi. Dr. Caroline Hamm je opazila, da se je nekaterim njenim bolnikom izboljšalo zdravje, ko so pili regratov čaj. To svoje opažanje je omenila kolegu, biokemiku dr. Siyaram Pandeyju, ki je po njenem vztrajnem nagovarjanju začel morebitni vpliv regrata na raka tudi proučevati. Čeprav je dvomil, vendar je po logiki, „če že ne koristi, pa vsaj ne škodi,“ začel raziskovati in prišla sta do presenetljivih ugotovitev.

Ko sta proučevali vzorce krvi bolnikov obolelih od levkemije, sta ugotovili, da izvleček regratovih korenin uničuje celice levkemije, zdravim celicam pa ne škodi. Povedano drugače: izvleček regratovih korenin je uničeval samo rakaste celice, danes priznani metodi zdravljenja, kot sta kemoterapija in obsevanje, pa ubijata vse celice, bolne in zdrave. Ko sta in vitro proučevala še učinek regratovega izvlečka na druge vrste rakastih celic, sta ugotovila isto. Izvleček regratovih korenin je učinkoval. Za svoje raziskave sta dvakrat dobila celo denarno podporo.

Z drugimi sodelavci v raziskovalni skupini sta zaprosila za kanadsko avtorizacijo, da bi lahko nadaljevala s kliničnimi raziskavami, vendar se je žal izteklo tako, da bodo zelo verjetno ti obetavni izidi kmalu pozabljeni.

Zakaj? Ker naravnih zdravil ni mogoče patentirati, farmacevtska industrija pa, če ji ne uspe sintetizirati aktivne snovi v regratu (umetno narediti naravno snov, op. p.) v tem poslu ne more kovati dobička. Torej – če ni patenta – ni velikega zaslužka farmacevtske industrije, če ni zaslužka pa izgine tudi interes. Pripravki iz regrata se lahko celo prepovedo, kot se je to že zgodilo z nekaterimi naravnimi zdravili. Moč farmacevtske industrije je velikanska.

Če ljudje vedo, kako lahko regrat pomaga, in četudi bi bila po Codexu Alimentariusu prodaja pripravkov iz njega prepovedana, ga bomo lahko sami brali po travnikih, če bo to potrebno (upajmo, da ne), saj bo zmeraj na voljo.

Nekaj zgledov ozdravitev: Johna DiCarla so po neuspešnem zdravljenju levkemije iz bolnišnice poslali domov, saj so pričakovali, da bo umrl. Doma je po priporočilu prijateljice začel uživati regratov čaj in po nekaj mesecih je levkemija izginila. Star je bil 72 let, ko so ga zdravniki pregledali in se prepričali, da je zdrav.

Drug primer: George Cairns, farmar z ameriškega srednjega zahoda, je s praškom iz regratovih korenin ozdravil raka prostate. Dal je tudi navodila, kako zdraviti: pol žličke prahu iz regratovih korenin raztopiti v vodi ali naravnem sadnem soku in težave bodo izginile v nekaj mesecih.

Prvi bolnik je uporabljal topel čaj, drugi pa poudarjal, da se prahu ne sme uporabljati raztopljenega v toplih pijačah. Treba se je ogibati tudi sladkorju, predelani hrani in mesu. Torej je priporočljiva ekološka, vegetarijanska prehrana z veliko sokov. Seveda, pomembna je tudi kakovost regratovega pripravka.

Vse to sem prevedel iz izvirnega besedila v upanju, da bi lahko komu koristilo in morda vašemu dragemu prijatelju ali sorodniku rešilo življenje.

Prof. dr. sc. Marijan Jošt, Zelene novine, prevedla Daja Kiari, objavljeno v reviji AURA, avgust 2015, št. 311