Ostati zdrav postaja danes kar velik izziv. V hrani, ki jo uživamo, vodi, ki jo pijemo, in zraku, ki ga dihamo, je veliko večja raven strupov kakor je bila v prejšnjih desetletjih in stoletjih. Poleg tega smo ljudje danes večinoma zaposleni z dejavnostmi, pri katerih je kar najmanj telesnega gibanja, psihološke obremenitve pa so precejšnje, zato tudi čezmerni stres neogibno jemlje svoj davek. Če omenjenim dejavnikom dodamo še razmeroma slabe hranitvene navade, se ne smemo čuditi, zakaj degenerativne kronične bolezni, kot so: rak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, artritis, astma in druge tako skokovito naraščajo. Poleg tega čedalje več ljudem primanjkuje energije in motivacije, veliko jih ima alergije, bolečine v sklepih in mišicah, kronične glavobole ipd.

 Kljub izjemnemu razvoju uradne medicine in farmacije, ti dve pri mnogih zdravstvenih težavah ostajata nemočni. Temeljni razlog za to je bržkone njuna osredotočenost na človekovo telo in bolezenske simptome. Tisti, ki beremo Auro, pa dobro vemo, da je človek veliko več kot zgolj fizično telo in da so bolezni posledica številnih dejavnikov. Če bolniki zdravijo simptome, škodljivih dejavnikov pa ne odpravijo iz svojega življenja, ne morejo ozdraveti. Lahko se jim zdravstveno stanje začasno izboljša, vendar se bolezen prej ali slej v taki ali drugačni obliki ponovi.

Lothar Hirneise, predsednik nemškega združenja Menschen gegen Krebs[1], in Frank Wiewel, predsednik ameriškega združenja People Against Cancer[2] menita, da veliko ljudi, ki preživijo raka, uresniči vse ali vsaj nekatere od tehle ukrepov:

Poiščejo psihološke ali čustvene vzroke svoje bolezni in na podlagi teh ugotovitev spremenijo način življenja.

1. Temeljito spremenijo prehrano, tako da se glede na naravo bolezni odločijo za neki preizkušeni način bolj zdravega hranjenja.
2. Telo razstrupljajo z različnimi metodami: s čiščenjem črevesja, odstranjevanjem amalgamskih zalivk iz zob, z razkisanjem telesa ipd.
3. Raka ubijajo ‘nežno’, neagresivno, z metodami, kot sta denimo frekvenčna elektroterapija[3], ki jo uporabljamo tudi v Zdravilnem centru MEDIN, in toplotna terapija[4].

 

Lothar Hirneise pravi, da je najpomembnejše, da bolnik razreši vse svoje stresne in čustvene težave, to naj bi bilo po njegovem mnenju celo pomembnejše, kakor sprememba hranitvenih navad ali odstranitev onesnaževalcev. Zato bomo v tem prispevku namenili več pozornosti psihološkim dejavnikom, ki veliko pripomorejo k nastanku in razvoju bolezni.

Strahovi, zaskrbljenost, zamere, nepričakovane izgube, ločitve, občutki krivde, zapuščenosti, ujetosti in druge čustvene težave povzročajo stres. Stres prisili srce, da bije hitreje, mišice so bolj napete, krvni tlak se zviša, v kri se izloča adrenalin, zviša se krvni sladkor, celotni metabolizem se pohitri in zgodi se še kup drugih sprememb, zaradi katerih se, ob pogostih in zlasti intenzivnih stresih položajih, v telesu množijo ostanki presnove, ki zastrupljajo in kisajo telo. Vse to seveda tudi izčrpava organizem in slabi imunski sistem. Zato bi bolniki morali narediti vse, da bi se čim bolj ogibali stresnim položajem.

Številnim stresnim dejavnikom, s katerimi se bolniki srečujejo v svojem življenju, se pridruži še eden – šok, ko zvedo za svojo diagnozo. Ker se spopadajo s hudo in pogosto dolgotrajno boleznijo, katere izid je negotov, je razumljivo, da se ljudje odzovejo s strahom, potrtostjo in žalostjo – ti pa marsikdaj preidejo v še hujše čustvene motnje, kot je denimo depresija. Stiska, s katero se spopadajo bolniki, povzroča hud stres, ki dodatno obremenjuje že tako obremenjeni in za ozdravitev nujni imunski sistem. Zato bi bolniki med zdravljenjem nujno potrebovali primerno psihološko podporo.

Nekatere življenjske okoliščine in osebnostne lastnosti ljudi v boju z boleznijo delijo na bolj in manj uspešne. Ob ustreznih spremembah v bolnikovi zavesti je mogoče dejavnike tveganja preobraziti tako, da postanejo dejavniki uspeha.

 

Psihološki dejavniki uspeha[5]:

 

1. Pozitivna usmerjenost je bistvena za uspešno ozdravitev vseh bolnikov, ki se spopadajo z rakom[6]. Zato je nujno, da bolnik spremeni dve med ljudmi prevladujoči prepričanji, in sicer, da je smrt zaradi raka tako rekoč neogibna in da je edino upanje za preživetje to, kar ponuja konvencionalna medicina.
2. Temeljna značilnost tistih bolnikov, zbolelih za rakom, ki so ozdraveli, in potem še dolgo živeli ali še vedno živijo, je pripravljenost, da spoznajo in izrazijo svoje močno zakoreninjene čustvene težave in razrešijo svoje dolgoletne spore. Pomembno je, da se oboleli ne prepuščajo destruktivnim in škodljivim čustvom, kot so jeza, strah, zamere, občutki krivde in samopomilovanje, ter jih nadomestijo s čustvenimi vsebinami, kot so upanje, ljubezen, odpuščanje, dobrohotnost ter zaupanje vase in v izbrano terapijo. V praksi se je izkazalo, da če terapevti bolnikovih konfliktov niso obravnavali in bolnikom pomagali pri odpravljanju le-teh na začetku terapij, se zdravstveno stanje pri večini ni izboljševalo.
3. Prav tako pomemben dejavnik zmage nad boleznijo je pravilen odnos do smrti. Ljudje, ki smrt sprejemajo kot naravni sestavni del življenja in se je ne bojijo preveč, čeprav si je ne želijo, so v veliko boljšem položaju. Pri tem jim nemalokrat pomaga vera v Boga ali Višjo silo, ali dobrohotno duhovno avtoriteto, ki je nad njimi in so se ji pripravljeni predati, ko bo prišel njihov čas. Nasprotno pa je strah pred smrtjo velik dejavnik tveganja, saj povzroča hudo stisko in posledično dolgotrajen in hudo škodljiv stres, ki zelo slabi zdravstveno stanje.
4. Izkazalo se je, da raka najpogosteje preživijo osebe, ki so dejavne na področjih, povezanih z osebno in duhovno rastjo. Zato so po mnenju mednarodnega multidisciplinarnega odbora strokovnjakov onkologije in integrativne medicine meditacije in sprostitvene tehnike zelo koristne in jih bolnikom zelo priporočajo. Poglobljeno delo na sebi, molitve in meditacije so v praksi dosegle globlja območja občutkov, zato menijo, da je treba uporabiti prav vse, kar pripomore k odpravljanju bolnikovih notranjih konfliktov.
5. Pozornost svojcev je za obolelega zelo velika psihološka spodbuda, zato je več kot zaželeno, da bližnji pri tem dejavno sodelujejo, saj so pomembna podpora pri zdravljenju. Ljubeče pozornosti in energije, ki ju bolnik dobi od svojcev, ne more nadomestiti nobeno zdravljenje. Občutek, da v stiski ni sam in da je nekomu pomemben, daje bolniku nujno potrebno voljo do življenja.

V Zdravilnem centru MEDIN namenjamo pozornost vsem naštetim psihološkim dejavnikom uspeha, ker pomembno pripomore k zmagi nad rakom. V zadnjih letih so v številnih integrativnih klinikah po svetu ugotovili, da so ti dejavniki skoraj nepogrešljivi za vse, ki želijo okrevati. Zanimivo je, da pomanjkanje vsakega od naštetih dejavnikov uspeha lahko postane dejavnik tveganja. To pomeni, če odvzamemo +, ne dobimo nič, temveč –.

Spremembe v bolnikovi zavesti, katerih namen je odpravljanje skrbi, strahov, nezadovoljstva in drugih stresnih dejavnikov ter vnašanje miru, zadovoljstva in optimizma so najpomembnejše. Obravnavati pa jih je treba sočasno s fizično obdelavo ne glede na to, ali se je bolnik odločil za konvencionalno ali alternativno zdravljenje ali kombinacijo obeh. Za bolnika pa je pomembno, da se izbranemu programu zdravljenja posveti predano, z disciplino, optimizmom in zdravim razumom.

Rak je večinoma ozdravljiv, če je človek resnično pripravljen spremeniti napačno prehrano, okrepiti telesne dejavnosti in se odpovedati nezdravim vzorcem razmišljanja, čustvovanja in vedenja. Dobro je, če s spremembami začne, preden mu rak pogoltne več kot pol vitalne energije. Še boljše pa je, če se teh sprememb lotimo preventivno, da človek sploh ne zboli.

Brane Krapež, objavljeno v reviji AURA, julij 2009, št. 239

Fotografija: Bigstockphoto.com

 

[1] Po slovensko: Ljudje proti raku

[2] Združenje pod tem imenom deluje tudi v Angliji.

[3] Napravo je izumil ameriški zdravnik Raymond Rife. Deluje tako, da z nizkonapetostno električno energijo ustreznih frekvenc preprečuje nadaljnjo delitev rakavih celic ter tako postopno uničuje tumorje.

[4] Pri tej metodi povečujejo temperaturo tumorja do 44 stopinj Celzija in tako onemogočajo njegovo nadaljnjo rast.

[5] Večina bolnikov, ki so uspeli pozdraviti raka so v proces zdravljenja vključili vse ali nekatere od naštetih psiholoških dejavnikov uspeha. V mnogih primerih so potrebovali vodstvo in podporo usposobljenega terapevta.

[6] To velja tudi za druge težke kronične bolezni.