Frances Rauscher in Gordon Schaw sta v priznani znanstveni reviji Nature že leta 1993 objavila poročilo o izsledkih svojih raziskavah. Ugotovila sta, da so se študentje, ki so večkrat po deset minut poslušali Mozartovo Sonato za dva klavirja v D-duru, pri preskusu inteligentnost odrezali veliko bolje kakor študentje, ki so poslušali zgoščenko s sprostitveno glasbo ali pa glasbe sploh niso poslušali. Te ugotovitve so celo spodbudile guvernerja ameriške zvezne države Georgia, da je predlagal, naj država subvencionira nakup zgoščenk s klasično glasbo za vse novorojenčke. Nedvomno drži, da Mozartova glasba dobro vpliva na človekova čustva, toda zgolj zaradi glasbe ta še ne postane inteligentnejši. Najnovejše raziskave samo potrjujejo stari pregovor: brez dela ni jela. Trajnejši pozitivni učinek na svoje umske sposobnosti lahko pričakuje samo tisti, ki tudi igra neko glasbilo in ne tisti, ki glasbo samo pasivno posluša.

1. D.K., objavljeno v reviji AURA št. 257, januar 2011

Fotografija: Bigstockphoto.com