MORGELONI – “RILČKARJI” POD KOŽO

Naj vas najprej posvarimo: Ta članek ni za ljudi s slabimi živci. Nova bolezen, Američani jo imenujejo morgellons, zbuja strah in trepet ne samo v Združenih državah Amerike, temveč tudi drugje po svetu. Povzročali naj bi jo ostanki kemikalij t.i. chemtrailsi, ki naj bi jih skrivoma pršili iz letal, in/ali gensko spremenjena hrana.

Sue Laws je na vso moč kričala. Zdelo se ji je, da ji hrbet pika na stotine čebel. Sedela je v kleti svoje hiše, kjer je delala za računalnikom za moževo podjetje. Prestrašeni mož je zdrvel po stopnicah in ji privzdignil srajco. Pod njo ni bilo ničesar. Sue mu ni verjela, zato je Tom prekril njen hrbet z lepilnim trakom in ga nato pazljivo odlepil. Nazadnje sta trak opazovala še pod povečevalnim steklom. »Šele tedaj sva jih odkrila: lepilni trak je bil poln drobnih rdečih niti,« se spominja Sue tiste noči oktobra 2004. Seveda sta oba mislila, da gre za tekstilna vlakna, čeprav Sue ni nosila rdečih oblačil.

V naslednjih mesecih je Sue koža čedalje močneje srbela. Vsako noč se ji je zdelo, da ji pod kožo gomazi na tisoče drobnih rilčarjev, jo zbada in grize. Spati več ni mogla. Je imela mogoče bolhe? Sue in Tom sta odstranila vse preproge iz hiše. Je mogoče preobčutljiva za plesni? Odstranila sta tapete, opeskala vse stene in tla, plačala uničevanje mrčesa.

Vsako jutro je bila Sueina polovica rjuhe prekrita z zrnatimi črnimi pikami, potem pa je na njej odkrila še kapljice krvi, ki naj bi izvirale iz njene kože. Bile so vsepovsod. Nič ni pomagalo, da so vsak dan posteljnino oprali v amonijaku. Kmalu so se ji na prsih, tilniku, hrbtu, rokah in nogah in celo na obrazu pojavile zdrizaste boleče razjede, ki se niso hotele zaceliti. Prhala se je ure in ure, kopala v kisu in morski soli, ranjeno telo posipala z otroškim pudrom. Zaman. Členki so ji začeli otekati. Pešal ji je spomin. Začeli so ji izpadati lasje in gniti zobje. Iz strahu, da ne bi okužila še drugih, ni nikogar več spustila v hišo in tudi sama ni več odhajala ven.

Sedeminštiridesetletna kozmetičarka Lalani Duval že eno leto ne spusti vnuka v svojo bližino, odkar jo trpinči nenehno srbenje. Trikrat si je že skušala vzeti življenje. »Vsako noč posteljo šestkrat posesam s sesalnikom. Iz mojih oči prihajajo nekakšni stvori, podobni črvom. Doživljam pravi pekel.«

 

Neznano trpljenje

Kar se bere kot scenarij tretjerazredne holliwoodske kriminalke je kruta resnica. Tokrat je resničnost dohitela domišljijo piscev scenarijev, ali pa jih celo presegla. To je spoznala tudi Brigid Schulte, časnikarka pri enem najuglednejših časopisov na svetu, Washington Postu. Njen članek, iz katerega smo povzeli oba primera in je bil objavljen 20. januarja letos v Washington Postu, je povzročil razburjenje po vsej državi. Njegov naslov: The Mystery of Morgellons (Skrivnost morgelonsov).

Dve leti pred tem, 18. maja 2006, je ameriška postaja KGW, ki sicer pripravlja predvsem poročila, pripravila prispevek na to temo. V njej so prikazali primer hišne zdravnice Drottarjeve, pod katere kožo so prav tako gomazeli »rilčkarji«. Poleg tega, tako je pisalo v prispevku, so jo pogosto trpinčili »črni ali modri lasje«, ki so ji poganjali iz kože. »Mislila sem, da sem prišla v stik z azbestom in da iz kože silijo azbestna vlakna,« je pripovedovala zdravnica. »Iz kože sem vlekla dolga, tenka vlakna podobna lasem. Bila so tako trda, da so lahko prebodla celo nohte.« Občutek je imela, kot da se je porezala na razbitem steklu. Poleg telesnih bolečin je bila zdravnica tudi kronično utrujena, postala je depresivna. Danes ni več zmožna za delo, tako kot številni njeni sotrpini in sotrpinke.

Velike ameriške televizijske postaje kot CNN, NBC in ABC so prav tako posvetile oddaje tej temi, vendar so še danes informacije o morgelonski bolezni ali morgelonskem sindromu, kot so bolezen poimenovali, na uradnih medicinskih spletnih straneh skope. K simptomom sodita zbadajoče srbenje in občutek, da nekaj gomazi pod kožo, kakor bi črni rilčkarji, ki nastajajo na koži ali pod njo, trgali oblačila. Pridružijo se jim boleče razjede – tudi na mestih, ki jih bolnik z rokami ne more doseči in si tako sam ne bi mogel razpraskati kože, ter tudi modra, rdeča, prozorna ali bela vlakna, ki poganjajo iz kože in jih spremlja ostra bolečina. »Vlakna so podobna upogljivi plastiki in dolga več milimetrov. Pod kožo so razvrščena v cikcaku. Čeprav so včasih fina kakor pajčevina, so dovolj trdna, da raztrgajo kožo, če jih bolnik potegne.« Tako je pripovedoval eden od obolelih, njegovo pripoved pa so objavili v reviji New Scientist 15/21 septembra 2007. Med nevrološke simptome sodijo: mentalna zmedenost, izguba kratkoročnega spomina, halucinacije in motnje vida. Vsemu temu se pridružijo še psihične težave, od depresije do samomora.

Ko pride takšen bolnik k dermatologu, ti večinoma za to skrivnostno bolezen sploh še niso slišali. Pogosto označijo takšne bolnike za namišljene, češ, »blodijo o zajedavcih«, in jim predpišejo psihofarmake namesto antibiotikov. Po mnenju zdravnikov naj bi bila težava v bolnikovi glavi in ne pod njegovo kožo. Študija, ki so jo opravili v svetovno znani kliniki Mayo v Rochesterju, v ameriški zvezni državi Minnesoti, je pokazala, da je takšna diagnoza pogosto prenagljena. Če si zdravnik vzame dovolj časa in preišče bolnika, ki so ga ožigosali kot blodnjavega, potem polovica takšnih bolnikov zapusti zdravniško ordinacijo z recepti zoper vzroke njihovega srbeža.

Sue Laws žal ni imela te sreče. Nihče od zdravnikov, ki jih je obiskala, ji ni verjel. Zato si je končno odločila pomagati sama in na medmrežju naletela na Sklad za raziskovanje morgelonske bolezni (Morgellons Research Foundation, www.morgellons.org). Na tej internetni strani se lahko registrirajo prizadeti bolniki, kakršna je bila Sue Laws. Na začetku leta 2006 je bilo takšnih bolnikov približno 2000, do maja letos se je registriralo že več kot 12 000 trpečih družin. Strokovnjaki menijo, da je to le vrh ledene gore.

Omenjeni sklad je leta 2002 ustanovila biologinja Mary Leitao v Guilderlandu, v New Yorku, in se financira s prispevki zasebnikov. Leto pred tem je njenemu tedaj dveletnemu sinu pod ustnico nenadoma počila koža in iz rane so se pokazali rdeči, modri, črni in beli šopi vlaken. Ta vlakna so odkrili šele pod mikroskopom v laboratoriju. Najmanj osem različnih zdravnikov ni moglo pomagati otroku niti ugotoviti, zakaj so se omenjeni simptomi razširili po vsem otrokovem telesu. Ko je Mary Leitao sama brskala po literaturi, je naletela na pismo iz leta 1690, o katerem je pisalo o otrocih iz Languedoca, ki so jim iz nepojasnjenih vzrokov začeli iz hrbtenice rasti »hrapavi lasje«. To bolezen, »lase« – kar koli je že bilo – so poimenovali ‘morgellons’ in Leitao je prevzela ta izraz tudi za bolezen svojega sina. Še vedno pa ni znano, ali sta bolezen iz davnega časa in zdajšnja kaj povezani, lahko da te povezave sploh ni.

Zdravniki, ki bolnikov s temi bolezenskimi znamenji niso diagnosticirali kot »namišljene bolnike«, pa so jim predpisali zdravila zoper zajedavce, ki veljajo za zelo učinkovita, vendar pri teh bolnikih niso učinkovala. Nekateri bolniki so bili tako obupani, da so si sami pri živinozdravnikih priskrbeli zdravila zoper črve in jih pili.

Razumljivo je, da obstajajo tudi namišljeni bolniki z bolezenskim strahom pred bacili, ki nenehno obiskujejo zdravnike in zapravljajo njihov dragoceni čas. So pa tudi zdravniki, ki morgelonse kot bolezen zavračajo in trdijo, da gre za tekstilna vlakna ali živalsko dlako.

 

Pristojni so nemočni

K takšnim skeptikom je sodil tudi mikrobiolog in kardiolog Randy Wymore, ki raziskuje raka in srčne bolezni na oklahomski državni univerzi. Ko je na medmrežju naletel na morgelonse, je želel tem »zaslepljencem« dokazati, da si zadeve samo domišljajo. Zato je takšne bolnike po elektronski pošti zaprosil, naj mu pošljejo svoja skrivnostna vlakna v analizo. »Mislil je, da bo dobil zavojčke napolnjene z nesnago, mravljami, muhami ali bombažnimi vlakni,« je zapisala Brigid Schulte v članku v Washington Postu. In res, v nekaj dneh je Wymore dobil pošto iz skoraj vseh ameriških zveznih držav. »Čeprav so vzorci prihajali iz različnih krajev, so se izkazali kot zelo podobni,« je časnikarka navajala raziskovalca. »Tekstura in senčenje – kobaltnomodre, rdeče niti, ki so se prelivale v magendo – sta si bila zelo zelo podobna. In pod posebno svetlobo so se vsa vlakna svetila. Wymore jih je primerjal z vsem, česar se je lahko spomnil, od poprovih zrn do vlaken džinsa. Neuspešno.

Nato je sveža vlakna dvajsetih morgelonskih bolnikov odnesel v forenzični laboratorij zvezne policije (FBI) v Tulso na Floridi. Nobeno od 900 tekstilnih vlaken v njihovi bazi se ni ujemalo z vlakni morgelonskih bolnikov. Potem so kriminalisti eno od morgelonskih vlaken sežgali pri temperaturi 370 stopinj Celzija, da bi ugotovili, ali gre za katero od 85 000 znanih organskih spojin. Zaman! Pri tej temperaturi izparijo vse organske snovi, vlakna modre barve pa niso! Randy Wymore dokaj dobro ve, kaj morgelonska vlakna niso: »Toda niti svita se mi ne, kaj bi to lahko bilo,« pravi. Mark Boese, predstojnik omenjenega laboratorija FBI, k temu še dodaja: »Vlakna ni izdelal človek, pa tudi iz rastlin ne izvirajo.«

Ljudje, odgovorni za kužne bolezni v ameriškem Centru za nadzor bolezni in preventivo (Center for Disease Control and Prevention, skrajšano CDC), govorijo o »neznani bolezni«. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali 16. januarja letos, so sporočili, da bodo v naslednjih dveh letih namenili milijon dolarjev za njeno proučevanje. Epidemiološka študija, ki naj bi trajala vsaj leto dni, naj bi na koncu ugotovila, kaj je vzrok trpljenju morgelonskih bolnikov, kajti ni dvoma, da trpijo, kot je zatrdila dr. Michele Pearson, vodja te študije na Centru.

Odgovorne osebe za nadzor zdravja Američanov tavajo v temi. Niti tega ne vedo, koliko državljanov je sploh zbolelo za to boleznijo. Vedo samo, da se ta bolezen širi. Edine podatke je zbral Sklad za proučevanje morgelonov. Med obolelimi je 15 odstotkov otrok, starih manj kot trinajst let. »Starši sporočajo, da se prizadeti otroci ne morejo več ukvarjati s športom ali obiskovati šole,« lahko preberemo v informacijski brošuri, ki jo je izdal Sklad. Čeprav je večina žrtev Američanov, poročajo o izbruhu bolezni tudi v štirinajstih drugih državah, med njimi Kanadi, Avstraliji, Angliji in Nizozemski. Ocenjujejo, da je na svetu okoli 100 000 morgelonskih bolnikov.

 

Posledica chemtrailov?

Da bi čim hitreje ugotovili dejavnike tveganja, so se v Centru za nadziranje bolezni in preventivo povezali tudi z vojsko, natančneje z U. S. Armed Forces Institute of Pathology. Ali to nakazuje, da morda več vedo o nastanku morgelonov kakor to uradno priznavajo?

Resni neodvisni raziskovalci povezujejo morgelone s kemičnimi snovmi, ki jih na skrivaj izpuščajo posebna letala, tako imenovanimi »chemtrailsi« (sledovi kemičnih izpustov). To bi tudi pojasnilo, zakaj v »nerazvitih deželah« morgelonov za zdaj še ni – to je bežno omenila tudi vodja projekta na CDC Michele Pearson v pogovoru s časnikarko. Kajti nad deželami nerazvitega sveta ne pršijo iz letal tovrstnih spornih kemikalij.

Večina morgelonskih bolnikov je v Teksasu, na Floridi in v Kaliforniji. Kar četrtina vseh jih živi na širšem območju San Francisca in Los Angelesa, torej prav na območjih, kjer so opravljali prve poskuse s chemtrailsi in ta strup še danes pogosto na skrivaj pršijo iz letal.

Ameriška industrijska toksikologinja Hildegarde Staninger sodi med vodilno strokovnjakinjo na svojem področju v svetu. Za svoje dolgoletne raziskave je bila večkrat nagrajena, napisala pa je tudi uspešnico. Z morgeloni se intenzivno ukvarja že dlje časa. Meni, da so chemtrailsi najpomembnejši vzrok opisane skrivnostne bolezni. Svoje predavanje, 6. septembra lani na letni konferenci National Registry of Environmental Professionals v teksaškem San Antoniju, je začela z besedami: »Pojavlja se bolezen, katere delovanje je za človeka in okolje veliko pogubnejše kakor posledice DDT-ija, PCB-ja in azbesta.« Jasno ji je tudi, zakaj narave morgelonskih vlaken ne morejo določiti. Meni, da gre za nanorobote (delce, manjše od 150 znanih delov nekega virusa), ki se v stiku s človeškim tkivom razvijejo v nekaj povsem novega. »To so nanotehnološke komponente, ki nosijo pečat človeške roke in se razvijajo samostojno. Uporabljajo jih pri izdelavi farmacevtskih zdravil, kemikalij, biološkega materiala, umetnih živcev in možganov, psevdokože in v molekularni elektroniki. Posnemajo številne čudeže narave, vendar so jih izdelali ljudje. Te nanozvarke so spustili iz reagentne steklenice znanosti in prenesli trpljenje na nič hudega sluteče nedolžne ljudi.«

Hildegarde Staninger naj bi morgelonska vlakna zasledila tudi v preostankih chemtrailsov. Po njenem mnenju lahko te miniaturne polimere (nosilne snovi v chemtrailsih) in druge snovi prodrejo v človeško telo, ker jih imunski sistem ne prepozna, in se s snovmi, ki jih ima telo, zlijejo v nove »monstruozne zajedavce«, podobne vlaknom ali celo v »nanorobote«, ki so videti kot upogljiva, gibljiva »plastika«.

 

So morda krive bakterije

Mark Boese, vodja že omenjenega forenzičnega laboratorija v Tulsi, kjer so preiskovali morgelonska vlakna, pa domneva nekaj drugega. Ta vlakna »naj bi bila stranski proizvod nekega biološkega organizma«. Če je to res, pa imajo pri tem chemtrailsi nečastno vlogo. Visoko nad našimi glavami, v stratosferi (približno od 8 do 10 kilometrov nad nami), je cela množica bakterij, ki jih spodaj, na zemlji ni. Njihov odkritelj dr. Robert Folk trdi, da so številčno najbolj množična populacija bitij na Zemlji. So tisočkrat manjše od normalnih bakterij, imenujejo jih nanobakterije. Ugotovili so, da se nanobakterije zelo hitro razmnožujejo v raztopini lahkih kovin. Za to je najboljši aluminij, ki je poglavitna sestavina chemtrailsov. Ali so se morda nanobakterije tako močno razmožile zaradi v atmosferske zračne tokove razpršenega aluminija in s padanjem chemtrailsov zašle v nižje zračne plasti, kjer ljudje lahko pridemo v stik z njimi? Ker so tako izredno majhne in našemu obrambnemu sistemu neznane, lahko prav zato, ker jih obrambni sistem ne zazna, prodrejo v telo?

Tudi spoznanja Vitaly Citovskyja, profesorja za biokemijo in celično biologijo na univerzi Stony Brook v ameriški zvezni državi New York, nakazujejo »bakterijsko invazijo«. V vzorcih morgelonskih bolnikov je odkril agrobakterije, ki so zmožne gensko spreminjati rastlinske in človeške celice. Ali bi bilo morda mogoče, da se človeške celice okužijo s temi bakterijami, ki sicer napadajo samo rastline in potem mutirajo v nekaj povsem neznanega – na primer v morgelonska vlakna? Profesor Citovsky meni, da je domnevo nujno proučiti z nadaljnjimi raziskavami.

 

Nevarnosti gensko spremenjene hrane

Enako kot Vitaly Citovky meni tudi znani ameriški avtor Whitley Strieber. In to toliko bolj, ker se prav agrobakterije »komercialno uporabljajo pri pridelavi gensko spremenjenih rastlin,« je zapisal Strieber v članku na svoji spletni strani 12. oktobra 2007. To je tudi ena od pomembnih sledi, ki nas bo morda pripeljala do vzroka za nastanek morgelonske bolezni. Takšna je tudi ugotovitev dr. Strieberja v članku z naslovom Kožne bolezni so morda povezane z gensko spremenjeno hrano. V Združenih državah Amerike, sanjski deželi komercialnih genskih manipulatorjev, vsebujejo skoraj tri četrtine vseh živil v ameriških veleblagovnicah gensko spremenjene snovi. Že dolgo ne sodijo sem samo kornfleksi ali čokolada (zaradi gensko spremenjenega sojinega lecitina). Neodvisne raziskave so vnovič potrdile povezavo med skokovitim naraščanjem alergij pri Američanih in njihovim uživanjem gensko spremenjene hrane.

Kljub temu je pridelovalcem gensko nespremenjenih živil v Združenih državah Amerike od srede devetdesetih let minulega stoletja zakonsko prepovedano, da bi svoja živila označevali kot gensko nespremenjena – na to je v svojem članku o morgelonih znova opomnil F. William Engdahl: »Od leta 1992, ko je predsednik George H. W. Bush dovolil odredbo, tako imenovano Substantial Equivalent Doctrine, po kateri morajo pristojni uradniki vse gensko spremenjene rastline obravnavati »snovno enakovredno« kot gensko nespremenjene rastline, ni vlada poskrbela za izpeljavo nobene neodvisne dolgoročne raziskave o mogočem delovanju gensko spremenjenih živil na človeka – niti na podganah ne!,« piše v svojem članku Engdahl. Zaradi te premise o »snovni enakovrednosti«, ki pomeni le to, da ni razlike med naravnimi in gensko manipuliranimi rastlinami, se je tedanja Busheva vlada odločila, da bi bili lahko ponudniki gensko spremenjenih živil v slabšem konkurenčnem položaju, če bi njihovi konkurenti ljudje opozarjali, da lahko dobijo tudi gensko nespremenjena živila. K tej neodgovorni, če ne celo hudodelski politiki za pospeševanje prodaje gensko spremenjenih živil, so Busha starejšega spodbujali zastopniki multinacionalke Monsanto, največjega podjetja za gensko spremenjena živila na svetu.

Če lahko dolgoletno redno uživanje gensko spremenjene hrane dejansko povzroči, da začnejo rasti iz našega telesa neznani paraziti – ki niso niti rastline niti živali –, pa dobi pojem frankensteinske hrane novo, nadvse grozljivo razsežnost.

Verjetno ne moremo vzroke za razvoj morgelonov – kot tudi pri drugih zajedavskih boleznih ne – zreducirati samo na en vzrok, temveč so verjetno posledica sočasnega delovanja več obremenitev na človeka. Njihovo vzajemno delovanje in iz njega nastale posledice bodo zmeraj nepredvidljive, dokler bodo delovali pohlepni in slavo iščoči »čarovniški vajenci«, ki rušijo biološke meje, kakršne je postavilo stvarstvo.

Začnimo torej tam, kjer se kažejo prvi negotovi obeti: preveč znamenj kaže na chemtrailse in gensko manipulirano hrano, da bi še smeli ignorirati očitne dokaze. Naloga bolje poučenih državljanov je, da s tem seznanijo uradnike in oblastnike in jih, če je potrebno, tudi prisilijo, da začnejo končno ravnati v korist zdravja svojih državljanov.

 

MORGELONI – KAJ STORITI

Uradna medicina je za zdaj pri zdravljenju te skrivnostne bolezni dokaj nemočna. Po zaslugi medmrežja so se prizadeti bolniki organizirali v skupine za samopomoč, kjer lahko preberejo nasvete in izkušnje. Tisti, ki je pripravljen korenito spremeniti življenje in se zdraviti celostno s pomočjo naravnega zdravilstva, lahko ozdravi. Predvsem je treba okrepiti imunski sistem in se ogibati pretiranemu zakisanju organizma, ki vedno spremlja bolezni, kakršne povzročajo zajedavci. K temu sodi čedalje bolj zdravo prehranjevanje, in sicer bazično, ne kislo. Torej biološka polnovredna hrana namesto industrijsko pripravljene hrane za množice, pri kateri je tveganje, da bi zaužili tudi gensko spremenjene snovi največje. Priporočljivo je uživanje glikohranilnih snovi kot dopolnilo prehrane, ker samo ti vsebujejo vseh osem bistvenih sladkorjev, ki jih telo po potrebi uporabi kjer koli v telesu, da znova vzpostavi pretrgano celično komunikacijo – to pa je prvi pogoj za fizično zdravje.

Prav tako je zelo pomembno obsežno razstrupljanje telesa, ker morgelonske bolnike zaradi zakisanosti in oslabljenega imunske obrambe zmeraj napadejo še glivice (Candida in druge). Glivice izločajo strupene presnovke. To jasno pokaže analiza krvi, opravljena z mikroskopom s temnim poljem.

Poleg temeljitega čiščenja telesa ne smemo pozabiti na duševnost. Strahovi in depresija izredno slabijo obrambni sistem. Številni »morgsi«, kot se bolniki z morgelonsko boleznijo sami imenujejo, so si uspešno pomagali z zavestno avtosugestijo ali metodo EFT (knjiga je bila prevedena tudi v slovenščino – S trkanjem do zdravja – priročnik za metodo EFT, izdala založba Aura, vendar je razprodana op. p.) in so prepričani, da ne bi ozdraveli, če ne bi poskrbeli tudi za duševno higieno. Znanstveniki, kot dr. Bruce Lipton so dokazali, kako z mislimi in občutki krmilimo svoje celice in sami vplivamo na to, da obolijo ali ozdravijo. Mikroskop s temnim poljem nam je takšna spoznanja še bolj potrdil, tudi tista o pomenu simbiontov (glej članek v AURI št. 225) v naši krvi. Ti svetlobni delčki nam lahko podarijo primarno življenjsko moč ali pa se preobrazijo v zajedavce – vse pa je odvisno od kakovosti naše krvi.

 

Kako pomagati

Kaj lahko ljudje sami storijo zoper morgelone? Veliko tega je, od skurilov (posebnih kopeli in uživanja tablet alfalfe) pa do duhovne pomoči (nehajmo brati rumeni tisk z veliko trači in negativnega) in molitve. Še nekaj metod je olajšalo trpljenje morgelonskim bolnikom:

  • Električne naprave TENS: frekvenčni impulzi, ki gredo čez telo, pospešijo razstrupljanje telesa, to je to bilo na primer dokazano v univerzitetni študiji za tehniko PowerQuickZap.
  • Vitamin C in sol: številni morgelonski bolniki uživajo posebno zdravljenje z visokimi odmerki vitamina C in po možnosti z neprečiščeno soljo, in prav tako zdravljenje s kapljicami joda.
  • Koloidno srebro: zunanja in notranja uporaba tega zelo učinkovitega naravnega antibiotika nima stranskih učinkov in pomaga tudi pri morgelonskih zajedavcih.
  • MMC – kaže, da najbolj pomaga prehransko dopolnilo Miracle Mineral Supplement (MMC). Prvotno so ga uporabljali za razkuževanje vode. Že nekaj kapljic klordioksida pokonča celo najbolj trdovratna morgelonska vlakna. Če lahko verjamemo številnim izkušnjam na medmrežju, jih je v nekaterih primerih celo dokončno odpravilo.

Benjamin Seiler, ZeitenSchrift, objavljeno v reviji AURA št. 228, avgust 2008

Fotografija:Bigstockphoto.com

 

 

 

Več ...