Našli so dva megalitska kroga, pod Krnom in na planini Razor. Oba sta grajena enako. Pri obeh sta v enaki oddaljenosti postavljeni veliki skledi − konkavna prostorska simbola − povezana s krogoma. Ugotovili smo, da sta megalitska kroga rabila le za napajanje obeh skled s kakovostno energijo za zdravljenje ljudi. V megalitskih gradnjah je skrito izredno, spoštovanja vredno znanje naših prednikov.

Megalitska kultura označuje zgodovinsko obdobje postavljanja velikih kamnitih objektov. Na območju Evrope so jih gradili v obdobju od 5000 do 1200 pred našim štetjem. Na sliki 1 sta megalitska kroga, ki so ju našli v Posočju, enega pod Krnom in drugega na planini Razor. Njuno starost je težko ugotoviti. Na Mostu na Soči je bila razvita kultura železne dobe že 1000 let pred našim štetjem. Pod megalitskim krogom na Razorju je postavljen raven zid. Zdi se, da je bil postavljen v smeri sever – jug, vendar so že izmerjeni odmiki. Morda bi lahko izračunali njegovo starost, če bi upoštevali Zemljino precesijo.

Oba megalitska kroga sta nekaj posebnega, saj sta še zdaj delujoča stroja formativne tehnologije, ki učinkujeta na biopolje okolice. Vse to se lahko preveri z radiestezijsko metodo, ki pokaže izredno, spoštovanja vredno znanje naših prednikov.

O megalitskem krogu pod Krnom smo pisali že v 275. številki revije Aura, vendar so se odtlej nabrale nove ugotovitve. Potrjuje jih najdba še enega, enako zgrajenega kroga. Če najdemo dve enaki megalitski zgradbi, težko govorimo o naključju.

Ko smo pisali o megalitskem krogu pod Krnom, je bilo ugotovljeno, da je to velik simbol, narejen iz kamnov v obliki elipse, ki je na širšem delu široka 31,5 metra, na ožjem pa 27 metrov. V severnem delu elipse je še ena manjša in v njej še manjša. Tako oblikovani simbol imenujemo fraktalni simbol. Največja elipsa ima v svojem središču označen še manjši krog, omejen s štirimi kamni, postavljenimi po straneh neba. Zunaj elipse, na zunanjem obodu, pa so postavljeni štirje kamni po straneh neba, ki uravnavajo celotni spekter sintropije.

Ugotovili smo, da je megalitski krog koristen za zdravljenje ljudi, saj deluje navzven blagodejno. V krogu pa je območje z energijami, ki niso primerne za ljudi, in to so spoznali že prebivalci bližnje vasi Krn. Povedali so, da je bil krog do začetka prve svetovne vojne ograjen, da vanj ne bi zašla živina.

Območje kroga vidimo tudi na satelitski sliki. Blizu kroga je zlahka opazna velika skledasta kotanja, rahlo eliptične oblike, vendar o tej v članku nismo pisali. Dimenzije sklede v smeri sever−jug so 22,5 metra, v smeri vzhod−zahod pa 21,5 metra, globina okrog 2,5 metra. Natančen pregled pokaže, da so skledo naredili ljudje, saj ima na spodnjem delu položnega terena tako lepo oblikovan nasip, da ga ni mogla narediti bomba iz prve svetovne vojne, pa tudi za napajanje živine ni bila namenjena, ker ne drži vode. Na robu sklede so po straneh neba postavljeni štirje kamni, že skoraj preraščeni s travo. Skleda je 36 metrov oddaljena od megalitskega kroga in je na njegovi jugozahodni strani.

Takrat njene namembnosti nisem znal povezati z namembnostjo kroga, dokler se na planini Razor ni našel še en megalitski krog. Tudi tam je skleda, tokrat na jugovzhodni strani kroga, oddaljena od njega 35 metrov, s premerom 17 metrov in globino približno 2 metra. Tudi ta skleda ima po straneh neba postavljene štiri kamne, vendar so ti veliko večji od kamnov pri skledi na Krnu. Pravzaprav sta pri krogu na Razorju postavljeni dve skledi, še ena manjša, s premerom 9 metrov, ki je natančno na polovični razdalji med krogom in večjo skledo.

Čemu so bile sklede namenjene, sem ugotovil šele pri ogledu gradnje na Razorju. Med veliko in majhno skledo poteka nekakšen jarek, in ta se potem nadaljuje še od male sklede proti megalitskemu krogu. To je bilo tako pomembno, da sem šel naslednji dan pogledat še na Krn, in glej, tudi tam je še vedno viden jarek, ki poteka med skledo in krogom, vendar samo do polovice poti, ker so ga zasuli, ko so delali cesto.

Da bi bila oba megalitska sistema razvidnejša, smo na satelitsko sliko narisali simbole, kot kaže slika 2. Oba megalitska kroga sta povezana v enoten simbol, v celoto, vsak s svojo skledo.

Na območju obeh megalitskih sistemov sta megalitska kroga narejena iz kamnov, na zunanji strani ima vsak krog še štiri kamne za uravnavanje sintropije. Poleg tega najdemo še kanale, ki so povezovali krog in sklede. Na tem območju je raztresenih še veliko manjših in večjih skal. Vprašanje pa je, kako vemo, kaj od tega sodi v sistem in kaj ne?

Odgovor je zelo preprost: Vsi kamni v naravi imajo energijo, vendar ta ni visoka, je običajna energija kamnov. Kamni, zajeti v sistem kroga ali sklede, pa imajo neprimerno višjo jakost energije. Po tem zlahka ugotovimo, kateri kamni so del sistema naprave. Tudi okoliško zemljišče ima dokaj dobro energijo, ki izhaja iz biopolja megalitskega kroga, vendar, če se meri energija v obeh skledah, se ta zelo razlikuje od kakovosti okoliške energije, in to še toliko izrazitejše pri skledi na Razorju. Tudi povezovalni kanali imajo veliko močnejšo energijo kakor okoliško zemljišče.

Prav tako lahko ugotovimo, kaj v sistemu uravnava to polje−napravo in kje lahko poteka odvzem ali uporaba energije, ali povedano popreprosteno: kam se je treba postaviti za zdravljenje in kje se ne sme stati.

Preden nadaljujemo, je treba povedati, da je megalitski krog na planini Razor zgrajen enako kakor tisti pod Krnom, le da njegova elipsa stoji pokonci. V smeri sever– jug meri 33 metrov, v smeri vzhod−zahod pa 19 metrov. Postavljen je na geomantični točki s središčem v sredini elipse, ki je omejeno s štirimi kamni po straneh neba. Krog na Razorju ima prav tako še eno manjšo elipso na severnem delu, ki ustvarja fraktalni simbol. Morda sta bila tam celo dva fraktala, vendar je zgradba že precej deformirana in se to več ne vidi. Tudi krog na Razorju ima na zunanji strani elipse štiri kamne, postavljene po straneh neba, za uravnavanje sintropije. Njegovo polje učinkuje v premeru enega kilometra.

Za uravnavo celotnega območja sintropije je potreben vsaj en kamen v obliki tristrane piramide. Tak kamen ima Krnski krog na severu, ima pa ga tudi krog na Razorju, na vzhodni strani. Na sliki 3 objavljamo sliki obeh kamnov. Natančni lokaciji obeh piramid sta vrisani na sliki 2.

Če merimo energijsko stanje kjer koli v megalitskem krogu pod Krnom in kjer koli v megalitskem krogu na planini Razor, povsod izmerimo previsoko jakost energije za ljudi, ne da bi bilo to mogoče spremeniti. Enake izide dobimo tudi, če merimo zunanje kamne za uravnavanje sintropije, na obeh krogih in prav tako, če merimo jarke, ki povezujejo sklede s krogi.

Edina točka v sistemu, kjer se lahko zadržujejo ljudje, sta obe skledi, tista pod Krnom in tista na planini Razor. V obeh je kakovost energije najboljša in zmore uravnavati lastnosti biopolja, ki se prilagaja vsakokratnim potrebam posameznega človeka. Polje ima intelekt.

Te meritve razločno kažejo, da sta bila megalitska kroga zgrajena za napajanje sklede z energijo in da je skleda točka za odvzem energije, ali če se izrazim slikovito, tukaj je svetišče.

Če hočem biti zelo natančen, pa je ena izjema. V središču megalitskega kroga pod Krnom je območje brez polja, ki je škodljivo za ljudi. V središču kroga na planini Razor, na sliki 2 (označeno z belim krogom), pa je območje, kjer se polje uravnava. Tam se ljudje lahko zadržujejo, vendar je kakovost polja v skledi veliko boljša.

Kako je sestavljena naša aura

Za lažje razumevanje, kako delujeta oba megalitska sistema, je treba podati nekaj informacij o zgradbi človekove aure. O njej je veliko različnih prikazov in teorij, menim pa, da je najuporabnejša razdelitev, ki jo je predstavila zdravilka, znanstvenica in nekdanja uslužbenka NASE Barbara Ann Brennan v svoji knjigi Hands of light (Roke svetlobe). Njene ugotovitve se ujemajo z najnovejšimi dognanji fizike v teoriji strun, ki opisuje zgradbo vesolja.

Po teoriji strun obstaja vsaj deset prostorskih dimenzij in čas, Barbara Brennan pa je ugotovila, da imamo poleg tridimenzionalnega fizičnega telesa vsaj še sedem energijskih teles − sedem plasti aure, ki jih je poimenovala takole: eterično telo, čustveno telo, mentalno telo, astralno telo, eterična matrica, božansko telo in izvorno (kavzalno) telo.

Ko so naši predniki gradili megalitske kroge, je bilo človeško telo sestavljeno enako − to so zakonitosti, ki se niso spreminjale.

Vsaka učinkovita naprava za zdravljenje mora ustvariti ravnotežje v vseh plasteh aure, ali vsaj v večini njenih plasti, zato mora biti zgrajena tako, da prodre v globlje aurične plasti. V globljo plast aure se prodre tako, da se poveča čistost biopolja v prejšnji plasti. Iz načina graditve obeh megalitskih krogov se vidi, da so graditelji vse to vedeli.

Geomantični točki, na kateri sta bila postavljena megalitska kroga, že sami po sebi lahko ustvarita ravnotežje v eteričnem telesu. Ko so geomantični točki obdali z elipso iz kamnov, se je kakovost polja izboljšala, lahko je čistilo informacije do čustvene ravni. S postavitvijo fraktalnih simbolov so se čistile informacije v polju do mentalne ravni, z zunanjimi kamni za uravnavanje sintropije pa se je še dodatno izboljšala kakovost biopolja, ki je ustvarjalo ravnotežje do astralne ravni.

Megalitske sklede za zdravljenje ljudi

Megalitska kroga sta napravi zgrajeni po formativni tehnologiji, torej gre za »stroja«, ki učinkujeta zgolj zaradi svoje oblike, izražene s simboli. Ker pa sta to velika objekta, ju je najbolje pogledati od daleč. V takem primeru bi povezovalni jarek postal črta, ki povezuje skledo in elipso, tako kot kaže slika 2.

Megalitski krog je simbol, prav tako sta simbola obe skledi. V našem primeru sta skledi konkavna prostorska simbola, narejena kot negativ prostora. Če želimo več simbolov povezati v celoto, naredimo to zelo preprosto − povežemo jih s črto. Če tega ne naredimo, potem učinkuje vsak simbol zase. In zakaj so obe skledi povezali s črto do megalitskega kroga?

Spomnimo se, da je globlje od astralnega telesa naslednja plast aure, eterična matrica, ki je negativ prostora. Iz izkušenj pri izdelavi regulatorjev biopolja pa vemo, da se lahko izdela naprava, ki posega v eterično matrico tako, da v konkavni prostorski simbol pripeljemo energijo iz prejšnje plasti, torej iz astralnega telesa. Prav to so naredili graditelji obeh megalitskih objektov. V obe skledi so pripeljali energijo iz megalitskega kroga, očiščeno do ravni astralnega telesa. To so naredili preprosto, sistem so povezali s črtami.

Štirje kamni na vsaki strani neba, postavljeni na robu sklede, so uglašeni tako, da povečujejo kakovost konkavnega prostorskega simbola – sklede, kjer se polje očisti še globlje, do ravni eterične matrice. Ker je to končni »proizvod« delovanja celotne naprave, dobi skleda intelekt in s tem zmožnost za uravnavanje bioenergijskih lastnosti polja, postane svetišče. Po vsej verjetnosti so se naši predniki zdravili tako, da so se zadrževali v večji skledi.

Megalitski krog na planini Razor ima dve skledi. Manjša rabi kot ojačevalnik energije. Če postavimo enaka simbola drugega za drugim, tako da je eden manjši, naslednji pa večji, in ju povežemo, energija lahko stopnjuje svojo moč, učinkovitost se poveča.

Pri manjši skledi lahko opazimo še eno podrobnost: v središču je izbočena. Dvodimenzionalni simbol v obliki pravilnega kroga lahko izboljšamo, če vanj narišemo še en majhen krog. Enako lahko izboljšamo energijo okrogle sklede, tridimenzionalnega simbola; v središču izdelamo izboklino. V arheoloških muzejih v Sredozemlju in Turčiji lahko najdemo veliko takih posod, ki so jih uporabljali pred 3000 leti, vse pa so v središču, na njegovem dnu, izbočene.

Kulturna dediščina

Velika sreča je, da sta se objekta ohranila do danes, čeprav sta postavljena na nestabilnih tleh − ledeniški moreni. To je nestabilna zmes drobnega peska, pomešanega z večjimi granulati in velikimi kamni. Vse skupaj je na rahli strmini, zato teren drsi. V tisočletjih, odkar sta bila oba megalitska sistema postavljena, se je ledeniška morena ves čas premikala, tako da se je prvotna zasnova krogov nekoliko deformirala. Vsi ti premiki so povzročili tudi rušenje večjih kamnov, ki so bili postavljeni na zidu. Kamni pa so ves čas izpostavljeni ostrim vremenskim razmeram visokogorja. Ne glede na to sta oba objekta še vedno ohranila prvotno zasnovo, skupaj z energijskim učinkovanjem.

Oba objekta sta ostala dejavna prav zaradi tehnologije, uporabljene pri njuni postavitvi. Formativna tehnologija gradi s simboli, ki imajo energijo. Simboli lahko ohranijo energijo neskončno dolgo, vse dokler lahko obdržijo svojo obliko. Zanje je značilno, da ohranjajo energijo tudi tedaj, če so malo deformirani. Deformirani simboli imajo le nekoliko slabše energijske lastnosti in bolj ko napreduje deformacija, bolj jih izgubljajo. Sklepamo, da sta imela oba objekta, tedaj ko sta bila še vitalna, veliko boljše lastnosti kakor zdajšnja. Prav zato ni izključeno, da so naši predniki uporabljali megalitske kroge tudi za druge namene, na primer za uravnavanje skrajnih vremenskih pojavov. Tudi to je mogoče. Take naprave je uporabljala že minojska kultura pred 3200 leti.

Oba megalitska sistema sta postavljena tik ob poti čez visokogorje. Te poti so bile enake tudi v bronasti dobi, saj jih narekuje geografija. Med krogom pod Krnom in tistim na planini Razor je sedem ur hoda. Kroga bi lahko uporabljali za krepitev in zdravljenje po naporni hoji. Je morda naslednji krog sedem ur hoda proti Bohinju?

Obe megalitski instalaciji zaslužita uvrstitev v kulturno dediščino slovenskega naroda, saj so to naše najstarejše gradnje, v njih pa je skrito znanje, ki ga bodo priznali in odkrivali šele zanamci.

 

Avtor članka: Franc Šturm

Članek je bil objavljen v reviji Aura št. 290.