MEDITACIJA SPREMINJA MOŽGANE

Raziskav o tem, kaj se med meditacijo dogaja v možganih, se je lotilo že kar nekaj znanstvenikov, med njimi tudi dr. Fred Travis, profesor na Maharishi University of management, ki se ukvarja s transcendentalno meditacijo že štirideset let in je lani obiskal Slovenijo.

Najnovejša dognanja nevroznanosti kažejo, da meditacija pripomore k učinkovitejšemu delovanju možganov, jih spreminja in tako vpliva na človekovo zaznavanje. Kot ugotavlja dr. Fred Travis, eden najbolj znanih raziskovalcev nevroizioloških učinkov meditacije, so možgani vmesnik med notranjim in zunanjim svetom. Če se spremenijo, se spremeni tudi zaznavanje sveta. Meditacija se po učinkih razlikuje, z različnimi vrstami meditacije lahko dosegamo različne stvari. Dr. Fred Travis jih deli v tri kategorije. Razlikujejo se predvsem po tem, koliko truda zahtevajo.

V prvo vrsto sodijo meditacije, ki temeljijo na zbranosti (osredinjanju). Z njimi skušamo ohraniti neko izkušnjo v umu, na primer ohranjati pozornost na delu telesa, se osrediniti na neko zamisel ipd. Kadar koli se osredinimo na nekaj in preprečujemo umu, da bega sem ter tja, se v EEG-ju pojavijo zelo hitri valovi gama od 20 do 50 herzev. Med vrstami meditacije, ki sprožajo hitre možganske valove, so zenovska meditacija, meditacija sočutja, či gong, diamantna pot v budizmu, meditacija vipassana … Če med vadbo zena nadziramo svoj um, se v vsakdanjem življenju razvije disciplina tudi zunaj meditacije. Raziskave kažejo, da se pri mojstrih zena, ki med meditacijo nadzirajo um, del možganov, ki je odgovoren za fokus, s starostjo ne zmanjša, kot se to sicer dogaja, ko se človek stara. Če se bomo torej v meditaciji osredinili, bomo bolj urili talamus, bolj bomo zbrani tudi pri opravljanju drugih stvari.

Druga vrsta meditacije temelji na opazovanju in zahteva manj truda. Kadar koli opazuje človek svoje notranje dogajanje, procesiranje, nastajajo na EEG-ju valovi theta 2, od 6 do 8 hercev. Izsledki raziskav kažejo, da meditacije, pri katerih se pojavijo valovi theta 2, obsegajo meditacijo zazen, čuječnost, saharaj, či gong, krija jogo, jogo nidra …

Tretja vrsta meditacije zahteva najmanj truda in se imenuje samodejno samotranscendiranje. Sem sodi transcendentalna meditacija, s katero naj bi, kot pravi dr. Fred Travis, samodejno presegli jaz. Meditacija prve in druge vrste ohranja pozornost na ravni razmišljanja, meditacija tretje vrste pa temelji na transcendiranju razmišljanja. Ko je človek umirjeno buden v sebi in ne razmišlja, se pojavijo valovi alpha 1– njihova frekvenca je od 8 do 10 herzev. Povezani so z boljšo prekrvljenostjo možganov in z notranjo budnostjo. »Pri transcendentalni meditaciji je avtomatizem sestavina same vadbe. Meditaciji iz prve in druge skupine razvijeta kognitivne spretnosti za reševanje problemov, transcendentalna meditacija pa tega ne razvija, razvija pa novo stanje zavesti,« pojasnjuje dr. Fred Travis in hkrati odsvetuje, da bi opravljali več vrst meditacije naenkrat, ker bi tako lahko zmedli možgane.

Tehnika transcendentalne meditacije, ki naj bi jo opravljali dvakrat na dan po 20 minut, je takšna: Osredinjati se začnemo na določeno besedo, zvočno strukturo brez smiselnega pomena, nekakšno mantro. Med samo vadbo izkušamo čedalje bolj pretanjene vrednosti zvoka uporabljene besede, dokler nazadnje ne ostane samo še občutek tega, zvok pa počasi izveneva v ozadje. Pogosto se v meditaciji um povsem umiri, čedalje opaznejša je zavestna komponenta, vsake toliko časa pa se pojavi izkušnja čiste zavesti.

Onstran časa in prostora

Da bi dr. Fred Travis zvedel, kako ljudje občutijo čisto zavest med meditacijo, je naredil raziskavo, v katero je zajel 67 študentov. Ti so opisali svoje najgloblje izkušnje med meditacijo, potem pa je te izkušnje analiziral po metodi analiza vsebine. Vsem tem opisom so bile skupne tri značilnosti: odsotnost časa, odsotnost izkušnje prostora, odsotnost izkušnje telesnih občutkov. »Gre za stik s tistim človekovim delom, ki je zmeraj navzoč, univerzalen, a je navadno prekrit z razmišljanjem in delovanjem. Ko dopustimo, da se ti dve dejavnosti umirita, izkušamo to temeljno stanje.«

O tem, kaj se dogaja v možganih med izkušnjo čiste zavesti, je bilo opravljenih tudi več raziskav. Raziskava, ki kaže na prekrvljenost možganov, je pokazala, da se zmanjša prekrvljenost v možganskem deblu, poveča pa se v sprednjem režnju možganov. Frontalni del možganov − čelni reženj, je usmerjevalec možganov, tisti del možganov, ki je povezan z načrtovanjem, čutenjem sebe, odločanjem, moralno presojo … Med izkušnjo transcendiranja se pojavi zelo globok počitek, hkrati pa se poveča budnost.

Blagodejen vpliv na amigdalo

Znanstveniki so vzeli pod drobnogled tudi ljudi s postravmatskim stresnim sindromom in ugotavljali vpliv transcendentalne meditacije nanje. Raziskave kažejo, da travmatična izkušnja zelo močno okrepi dejavnost amigdale, središča za čustva. Amigdala doda izkušnji čustveni ton. Ko se skušamo nekaj spomniti, uporabljamo tudi amigdalo. Človek, ki je doživel travmatično izkušnjo seveda te ne želi nikoli več doživeti, se pa spominja vseh podrobnosti doživetega. In posledica je, da amigdala nenehno deluje. Ljudje so potem ves čas na preži, ne morejo ne spati ne zaupati ljudem. Na voljo so že podatki, ki kažejo, da se pri ljudeh s posttravmatskim sindromom vzburjenost amigdale močno poveča. Za ljudi s takšnim sindromom je značilno, da zelo dušijo svoja čustva. Z vadbo transcendentalne meditacije se je to izboljšalo, zmanjšale pa so se anksioznost, depresija, poraba alkohola, nespečnost …

Raziskovali so tudi, kako deluje transcendentalna meditacija na vojne veterane in begunce iz Konga, ki so živeli v Ugandi. Ti so izgubili družino, dom, premoženje, njihove svojce so mučili v Kongu, v Ugandi pa niso imeli ne dela ne prostora za življenje. Ker je transcendentalna meditacija za um zelo prijetna, so brez težav meditirali dvakrat na dan po 20 minut. Po 30 dneh meditacije niso imeli več simptomov stresne motnje.

Istenje s sebstvom

Dr. Fred Travis je za boljše razumevanje pokazal, kaj se dogaja na EEG-ju med transcendiranjem v možganih. V vseh elektrodah, s katerimi so merili električno dejavnost možganov, je opazna dejavnost alfa 1. Zanimivo je tudi, da potujejo valovi alfa gor in dol sočasno v vseh kanalih. Znanstveniki imenujejo ta pojav koherenca. Koherenca pomeni, da delujeta različna predela možganov sinhrono in povezano. Ker delujeta povezano, je njun električni signal, ki ga generirata, zelo podoben. Del spektra alfa je povezan s transcendiranjem, del beta z razmišljanjem, procesiranjem informacij, del spektra gama pa z osredinjanjem. Medtem ko človek opravlja neko delo na računalniku, se največ koherence kaže v dejavnosti gama. Pri koherenci med vadbo transcendentalne meditacije pa ni navzoča koherenca gama, ker ni fokusiranja in nadziranja, po drugi strani pa je izjemno visoka koherenca alfa. To pomeni, da je človek v sebi notranje buden in se isti z globokim notranjim sebstvom. Sčasoma se ta način delovanja prenese tudi na vsakdanje dejavnosti, človek občuti notranji mir tudi med dejavnostjo. In ko se to zgodi, začne drugače zaznavati svet.

Skrivnost uspeha

Naslednje vprašanje, ki so si ga raziskovalci zastavili, je bilo, ali je integriranost možganov nekaj, kar je povezano zgolj z meditacijo, ali pa je nekaj, kar je nasploh značilno za ljudi. Delovna hipoteza je bila, da je višja stopnja integriranosti možganov povezana s tem, da je človek bolj v stiku s samim seboj, z notranjim jedrom tišine, ki je tudi vir ustvarjalnih zamisli. Zato so domnevali, da bi ljudje z višjo integracijo možganov morali biti uspešnejši.

Za vzorec so vzeli vrhunske atlete, ki so bili v treh zaporednih letih uvrščeni med deset najboljših na svetovnih prvenstvih ali olimpijadah. Kontrolna skupina so bili povprečni atleti, ki so tudi tekmovali, a se niso uvrstili nikamor. Vrhunski atleti so imeli veliko bolj integrirano delovanje možganov kakor povprečni atleti. Proučili so tudi vrhunske menedžerje, ki so bili več kot osemnajst let direktorji uspešnih podjetij, in njihovo možgansko integracijo primerjali s srednje uspešnimi menedžerji. Znova so ugotovili, da delujejo možgani prvih veliko bolj integrirano. Integriranost možganov je opazna tudi pri ljudeh, ki več let vadijo transcendentalno meditacijo.

Ko se otroci rodijo, imajo vse možganske celice, ki jih bodo imeli v življenju, vendar te še niso povezane med seboj. V DNK je informacija o tem, kako možgani dozorevajo, da se nevroni povežejo med seboj. Ta proces se konča približno pri petindvajsetem letu starosti. A možgani niso statični, tudi po petindvajsetem letu se nenehno spreminjajo z vsako izkušnjo, ki smo ji izpostavljeni. Zato je lahko neki človek, ki je star štirideset let, videti, kot bi jih imel šestdeset ali pa kot bi jih imel trideset. S svojimi odločitvami nadziramo, kaj bo z našim življenjem. Raziskave ljudi, ki so bili stari več kot 65 let, so pokazale več znakov starosti, bolezni in degeneracije pri tistih, ki niso meditirali, veliko manj pa je bilo tega pri ljudeh, ki so se ukvarjali z meditacijo.

Andreja Paljevec; objavljeno v reviji AURA št. 290, oktober 2013

Fotografija: Bigstockphoto. com

Več ...