Največkrat ga bomo opazili pozimi, v ptičji krmilnici, poleti namreč živi bolj skrito in pritajeno. Majhen je, kljub bogatim barvam, ki ga krasijo, je težko opazen, zlasti ko je tiho. Vendar spomladi le stežka molči. Samca izda preprosta pesem, če se seveda kaj spoznamo na ptičje petje. Morda ga bomo lahko opazovali, ko si bo ogledoval gnezdilnico, ki smo jo obesili na drevo. Duplar je, ki v stiski uporabi tudi špranjo v zidu, zato se gnezdilnici ne bo odrekel. In ne bo nam žal, če bomo žrtvovali kos stare deske za preprosto gnezdilnico. Gosenice so najljubša hrana njegovih mladičev, zato je še kako pomemben v sadovnjaku in na vrtu.

Pogosta vrsta

Plavček (Cyanistes caeruleus) je med najmanjšimi v pestri družini sinic. Poimenovale so ga njegove barve, ki so zlasti izrazite pomladi, v času svatovanja. Le redke vrste ptic se ponašajo z modro obarvanim perjem, zato je res posebnež, vreden pozornosti. Majhen ptič pa je vse prej kot plah ali neodločen. V ptičji krmilnici se postavi po robu večjim vrstam in jih celo prežene od pogrnjene mize. Srborit je in neustrašen. Najraje kljune v loj ali odnaša sončnična semena, ki jih na bližnji veji spretno lušči, ko jih drži s prsti obeh nog. Rad ima tudi maslo in celo surovo meso. Arašide in orehova jedrca obožuje. Jeseni se rad posladka s prezrelim jabolkom, ki smo ga prezrli ob obiranju. Obiskoval ga bo, dokler ne bo na veji ostal le še pecelj. V Veliki Britaniji so plavčki že pred leti dognali, kako odpreti steklenico z mlekom, ki jo mlekar dostavi na hišni prag. Da bi prišli do hranljive smetane, ki se nabere na vrhu, so plavčki s kljunom celo preluknjali pokrovček iz aluminijaste folije. V nekaj letih so znali vsi britanski plavčki odpirati steklenice …

Avtor prispevka: Ivan Esenko

Celoten članek si lahko preberete v junijski številki revije AURA (št. 309)