MAGNETNO POLJE PRI ZDRAVLJENJU

Uporabnost magnetnega polja v terapevtske namene ni iznajdba sodobnega časa. Zapisi pričajo, da so takšno zdravljenje poznali tudi v antiki in srednjem veku.
V novejšem času se je uporabnost magnetnega polja v terapevtske namene znova obudila. Po vsem svetu potekajo številne znanstvene in klinične študije o vplivu in uporabnosti magnetnega polja.
Uradna zgodovina medicine magnetne terapije niti ne omenja, govore pa o njej številni zapiski in pričevanja.

Magnetna terapija v preteklosti

Stari Grki in Rimljani so po različnih pričevanjih (Aristotel, Hipokrat) že poznali uporabo magnetnega polja za zdravljenje različnih bolezni. Egipčani, ki so raziskovali zemljino magnetno polje, so poznali nekatere ugodne učinke magnetnega polja uporabljene v medicinske namene. Kleopatra je menda nosila čelni magnetni trak za boljše razpoloženje in kot pripomoček proti migreni. Tudi zelo razvite indijanske kulture Srednje in Severne Amerike so poznale medicinsko vrednost magnetne terapije.

V srednjem veku so magnetno terapijo prevzeli padarji, potujoči podeželski zdravniki. Paracelsus omenja uspešno zdravljenje krčev in na splošno velja za začetnika sodobne magnetne terapije. Sledili so mu drugi znani in manj znani učenjaki in zdravniki (Gilbert, Celsus, Simonov, Gauss, Mesmer). Magnetno polje so začeli raziskovati fiziki, in danes si uporabe magnetnega polja v diagnostične in terapevtske namene brez sodobnih fizikalnih spoznanj ne moremo niti zamisliti.

Za uporabo magnetnega polja v ortopediji in travmatologiji je bilo odločilno odkritje piezoelektričnega učinka leta 1953. Največ kliničnih izkušenj iz uporabe magnetnega polja pri zdravljenju prihaja iz Rusije, Japonske in Izraela, kjer ima magnetna terapija veliko večjo vlogo kakor v Evropi. Ruskim znanstvenikom je uspelo številne izkušnje iz vesoljskih raziskav uspešno prenesti v medicino.

Ameriški odgovor v devetdesetih letih je ponudil profesor Basset: z objavo izsledkov klinične študije o učinkovitosti magnetne terapije pri zdravljenju zlomov kosti v uglednih medicinskih revijah, je zbudil zanimanje medicinske znanosti, in to je sprožilo val raziskav na tem področju.

 

Zdravljenje z magnetnim poljem

Magnetna terapija s statičnim poljem in tudi pulzirajočim je bolniku prijazna, neboleča in neinvazivna. Za zdaj je našla mesto v fiziatriji in fizioterapiji, prodor v druge specialnosti pa jo še čaka.

Vse kaže, da bo magnetna terapija kmalu sprejeta kot uspešna metoda pri obvladovanju nekaterih bolezni in stanj, kot so recimo depresija, Parkinsonova bolezen, motnje spanja, kronična in akutna bolečina.

Po vsem svetu poteka že kar nekaj različnih raziskav za uporabo magnetne terapije v omenjenih indikacijah in bolezenskih stanjih in tudi pri novih, kjer se pričakuje ugoden odziv.

Transkranialna magnetna stimulacija v periodičnem, ponavljajočem se vzorcu izbranih frekvenc lahko neinvazivno in neboleče stimulira posameznikove možgane. V Oddelku za psihiatrijo Medicinske univerze v Južni Karolini, v Združenih državah Amerike že opravljajo poskuse, s katerimi se trudijo dokazati uspešnost in varnost takšne terapije pri zdravljenju depresije in drugih duševnih in nevroloških obolenjih.

Tudi v Indiani se na medicinski fakulteti ukvarjajo z raziskavami vpliva elektromagnetnih polj. Njihove objave kažejo posebno zanimanje za protivnetno delovanje magnetnega polja in s tem njegovo uporabnost pri vnetnih boleznih.

Japonska znanstvenika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dr. Ohkubo in dr. Okano, sta proučevala vpliv statičnega magnetnega polja na mikrocirkulacijo in krvni tlak pri zajcih. Izsledki nakazujejo uporabnost magnetne terapije pri ishemičnih stanjih in nakazujejo potrebo po nadaljnjih raziskavah mehanizma aktivnosti.

Nekaj raziskav ameriških znanstvenikov si postavlja za cilj odgovor na vprašanje, ali lahko magnetno polje zavira angiogenezo in rast tumorja − to je bilo prikazano s poskusi na živalih. Pozitiven odgovor bi pomenil preobrat v medicini od farmacevtskega (biokemičnega) prijema k fizikalno-medicinskemu. Predvsem pa pomeni manj neželenih učinkov za bolnika in cenejše zdravljenje v prihodnosti. Na izide moramo za zdaj še počakati.

Precej pozornosti je usmerjeno v uporabo magnetnega polja tudi v travmatologiji in ortopediji. Področje zajema zlome, zvine, izpahe in tudi mikrotravme mišic, revmatološka obolenja, sindrom karpalnega kanala, osteomielitis, osteoporozo, degenerativne spremembe hrbtenice, patologijo sklepov, poškodbe mehkih tkiv in rane.

Vodilni znanstvenik s tega področja je dr. Detlavs iz Medicinsko-znanstvenega centra v Rigi (Latvija). Proučuje znanstvene in klinične podatke o vplivu magnetnega polja na mehka tkiva, kosti in vezi. Posebno ga zanima preprosta uporaba magnetoelastičnih materialov kot vir magnetnega polja.

Ameriška agencija za zdravila in hrano FDA je odobrila uporabo terapevtskega sistema, ki opravlja pulzno magnetno terapijo za zdravljenje urinske inkontinence in mišične atrofije in krčev; to je velik korak k nadaljnji uporabnosti magnetne terapije tudi v prihodnje.

Diagnostika z magnetnim poljem

Magnetna resonanca je sorazmerno nova tehnologija uporabljena v diagnostične namene. Prvič je bila predstavljena leta 1973. Do danes so naprave seveda izpopolnjene, delujejo pa še po istem načelu.

Človeško telo je večinoma iz vode, ki jo sestavljata atoma vodika in atom kisika. Pri telesu izpostavljenem močnemu magnetnemu polju, se magnetni dipoli vodikovih protonov uskladijo z magnetnimi silnicami polja. Uporaba radiofrekvenčnih valov povzroči usmeritev protonov relativno na polje, izklop pa povrnitev v prvotno smer dipola. Spremembe ustvarijo signal, zazna ga skener in spremeni v ustrezno sliko. To lahko razberemo kot prikaz na zaslonu. Frekvenca resonance vodikovih protonov je sorazmerna z jakostjo magnetnega polja.

Dodatna ali premikajoča se magnetna polja nam med skeniranjem ustvarijo tridimenzionalni pogled na telo. Tkiva ločimo med seboj, ker se vodikovi protoni v različnih tkivih različno hitro vračajo v svoj začetni položaj. S spreminjanjem parametrov, ki ga omogoča naprava za preiskavo, lahko to lastnost dodatno okrepimo in naredimo preiskavo občutljivejšo. Tudi v magnetni resonanci lahko, tako kot pri rentgenskih posnetkih, uporabljamo kontrastna sredstva: vbrizgamo jih na primer v ožilje ali sklepe in posebno natančno prikažemo posamezna področja, ki so cilj diagnostičnega pregleda.

Magnetna resonanca je uspešna metoda, uporabna za vse telo, in podpora diagnostiki različnih tumorjev, nevroloških in srčno žilnih obolenj.

 Prihodnji razvoj magnetne terapije

Naj ponovimo ugotovitev, navedeno že v prvem delu: resonančni fenomen magnetnega polja in s tem terapevtski učinek je mogoč le, če frekvenca nihanja magnetnega polja ustreza frekvenci obolele celice, zato je treba pri različnih obolenjih uporabiti polja različnih frekvenc.

O uporabi magnetnih terapij bo vsekakor potrebnih še veliko kliničnih raziskav, glede na izsledke pa bo določena natančna uporabnost magnetnih polj pri posameznih boleznih.

Morda bo šel razvoj celo korak naprej, v razvoj naprav, ki bodo izmerile, katere frekvence magnetnega polja organizem potrebuje, in mu jih bodo potem med zdravljenjem samodejno tudi izbrale – to lahko že vidimo v nekaterih znastvenofantastičnih filmih in nadaljevankah.

Vsekakor pa razvoj novih sodobnih prijemov pri uporabi magnetnega polja ni zgolj naloga medicine, temveč tudi drugih ved, kot so fizika, računalništvo, elektronika ipd.

Barbara Morovič, dr. med., objavljeno v reviji AURA, marec 2010, št. 247

Fotografija: Bigstockphoto.com

Več ...