Ljudje se večinoma premalo zavedamo, kako zelo vplivajo besede na medsebojne odnose, zasebno in poklicno življenje. Morda se zdi takšna trditev komu nekoliko nestvarna, vendar se vedno znova potrjuje v vsakdanjem življenju.

Priznani nemški zdravilec Christian Wilchelm Echter se je v dolgoletni zdravilski praksi prepričal o povezanosti med vsebino in izbiro besed ter človekovim osebnim položajem in o tem napisal knjigo.

Vsaka beseda in vsak stavek, ki ga spregovorimo, vsebuje neki energijski in vibracijski vzorec, in ta se v našem življenju odzrcali pozitivno ali negativno. Obstajajo pa tudi besede, ki vsebujejo nasprotujoči si pomen, kot na primer »noro dobro«. Enako nasprotujoče delujejo tudi v podzavesti in povzročajo nemir. Poleg tega se niti ne zavedamo, kako resno naša podzavest jemlje besede, ki jih izrekamo tjavdan, a v resnici ne mislimo tako. Na primer, če si rečemo »o, kako neumen sem«, podzavest to shrani kot nekaj resničnega, potem pa se čudimo, da imamo o sebi slabo mnenje. Zaradi tako nepazljivo izbranih besed se ustvarjajo negativna energijska polja in začnejo pritegovati podobne vsebine. Kdor s svojimi besedami zmeraj poudarja kaj negativnega (o sebi ali drugih) in se z drugimi sporazumeva površno in obremenilno, ima v življenju več težav.

Dogaja pa se tudi nasprotno: če se človek sporazumeva večinoma pozitivno, optimistično in spodbudno, se to pozitivno pokaže v njegovih življenjskih razmerah.

 

– Vsak človek je kovač svojih življenjskih razmer. Zato moramo paziti na besede in misli, polne skrbi in strahu, ker prav te skrbi in strah vedno znova pritegujejo.

– Izgovorjene besede in stavki ljudi, nagnjenih h kritiziranju (obremenjujoče energijske oblike), čedalje bolj pritegujejo neprijetne življenjske položaje zato, ker skušajo kroničnemu kritiku zmeraj znova omogočiti kritiziranje. Medčloveški odnosi takšnih oseb in njihovo življenje so prežeti s težavami.

– Besede, polne optimizma, poguma in samozaupanja, pritegujejo pozitivne in prijetne življenjske položaje.

– Energije nevtralnih, strpnih in hvaležnih oseb pritegujejo pozitivne razmere v njihovo življenje. Življenje jim ponuja neprimerno več veselja in marsikatero oviro laže premagajo. Drugi pravimo temu sreča. Toda v resnici taki ljudje le žanjejo pozitivne sadove tega, kar nenehno sejejo.

 

Naravne, resonančne, pritegujoče in življenjske zakonitosti vedno delujejo tako. Ne glede na to, v kakšnih razmerah kdo živi, pa se zmeraj znova potrjuje, da je človek zmeraj sam svoje sreče kovač – pa če se s tem strinja ali ne. Zunanji svet zmeraj povsem natančno oblikuje posameznika po notranji usmerjenosti, merilih, mislih, odločitvah, sistemu verjetij, prepričanjih in tudi po vsebini izrečenih besed.

Bodimo torej pozorni na to in se vsak trenutek zavedajmo, kaj povzročamo s svojim načinom mišljenja in govorjenja, v kaj vlagamo svojo dragoceno življenjsko energijo. Kajti zavedajmo se, da si svoje življenjske razmere ustvarjamo sami.

 

Bodimo pozorni na tukaj in zdaj

Skušajmo biti navzoči v zdajšnjem trenutku, se bolj posvetiti »resničnemu, lepemu in dobremu«.

Ljudje, ki se sporazumevajo z drugimi večinoma negativno in se tudi v mislih in besedah gibljejo v preteklosti ali prihodnosti, pritegujejo več težav. Večkrat se tudi napačno odločajo in tako privlačijo težave v svoje vsakdanje življenje. Zakaj je tako?

Če je človek pri mišljenju in govorjenju raztresen, je kakor ladja, ki brez krmarja plove proti čerem. Povečana pozornost in osredotočenost na zdajšnji trenutek delujeta, simbolično rečeno, kot krmar, ki usmerja naše življenjsko ladjo v mirnejše vode.

Živeti je treba tukaj in zdaj, se osredotočati prav na ta trenutek, kajti prav zdaj nimate nobenih skrbi, strahov ali težav. Vsi ti so namreč povezani s preteklostjo ali prihodnostjo, toda prav zdaj, v tem trenutku, ni o čem takem niti sledu. Res, da si pri odločitvah lahko pomagamo z izkušnjami iz preteklosti, toda v mislih se ni treba usmerjati vanjo.

Da bi bolje razumeli, kaj želim povedati, naj to osvetlim z zgledom. Pri dobri večerji se zbere številna družba. Nenadoma začne nekdo pripovedovati o težavah, ki jih ima že več let. Ko konča, začne nekdo drug razpredati zgodbo staro deset let. Kaj se dogaja? Vsi se nenadoma v mislih in besedah znajdejo v preteklosti, namesto da bi tukaj in zdaj zavestno uživali v prijetni večerji.

Bodimo torej pozorni: pomembno je, da smo čim pogosteje »tukaj in zdaj« in nadzirajmo svoje misli in čustva. Le tako bomo uspešno kovali svoje življenje.

Mateja Vertelj, objavljeno v reviji AURA št. 231, november 2008

Fotografija: Bigstockphoto.com