Želja po uspehu v življenju žene večino ljudi k ukrepanju. Nekaterim se uresniči hitreje, drugim počasneje, nekaterim pa kljub nenehnemu prizadevanju nikoli. Sprašujejo se, kaj bi lahko storili ali vsaj kako ravnali drugače kot so, da bi bili uspešni. V naši slovenski kulturi menimo, da moramo samo trdo delati in potem bomo nekoč tudi uspeli. Ali je res tako? Ali morda obstajajo kakšne duhovne zakonitosti, ki določajo uspeh in trdo delo niti ni odločilno?

Takšne duhovne zakonitosti obstajajo. Zdravnik endokrinolog in ajurvedski zdravnik Deepak Chopra, eden danes najbolj znanih mislecev in piscev duhovne literature v svetu, navaja sedem poglavitnih duhovnih zakonov uspešnosti. Podrobneje jih je opisal v svoji knjigi Seven spiritual laws of success (v slovenščini je knjiga izšla pod naslovom Sedem duhovnih zakonov življenja). To pa niso zgolj zakoni, ki bi omogočali uspeh, temveč kar temeljni zakoni življenja, stebri pravega človeškega ravnanja, dobrega odnosa do soljudi in posledično seveda tudi uspeha. Vendar dr. Deepak Chopra opozarja, da je uspeh v resnici potovanje, in ne cilj. Ne pomeni samo gmotnega obilja, temveč tudi dobro zdravje, energijo in entuziazem do življenja, izpolnjene odnose, ustvarjalno svobodo, čustveno in psihološko trdnosti, dobro počutje in mir v umu. Četudi si pridobimo vse to, pa se bomo lahko še zmeraj počutili neizpolnjene, če ne bomo gojili semen božanskega v sebi. Pravi uspeh je torej izkusiti to čudežno, uresničiti božansko v nas. In šele ko začnemo izkušati svoje življenje kot čudež in to ne le od časa do časa, temveč trajno, začnemo spoznavati tudi pravi pomen uspeha.

Oglejmo si sedem duhovnih zakonov uspeha in spoznajmo, kako jih je mogoče uporabiti v življenju.

 

Prvi zakon: zakon čiste potencialnosti ali polje vseh možnosti

Človekova božanska prava narava je polje vseh možnosti, čiste ustvarjalnosti, trajne radosti. Ko človek spozna svojo pravo naravo, svoje sebstvo, samodejno pride v stik tudi s poljem vseh možnosti in čiste ustvarjalnosti, popolnim znanjem in ravnotežjem, neskončno tišino, preprostostjo in blaženostjo. V tem stanju človek lahko uresniči kar koli želi. Kolikor bolj izkušamo svoje sebstvo, svojo pravo naravo, tem bolj smo v stiku s poljem vseh možnosti. Tedaj ne čutimo krivde, strahu ali negotovosti glede denarja, obilja ali izpolnitve svojih želja, saj spoznamo, da nam stik z našo pravo naravo omogoči, da se to samodejno uresničuje.

Ko človek izkuša svoje pravo bistvo, se ne boji izzivov, odporen je proti kriticizmu, ne čuti se manjvrednega, in tudi ne večvrednega, je ponižen, ker spoznava, da je vsak človek isti duh, vendar v drugi podobi. Iz spoznanja človekove prave narave izvira tudi človekova prava moč. Če pa je človek usmerjen navzven in ne pozna svoje prave narave, je zmeraj pod vplivom življenjskih položajev, okoliščin, ljudi in stvari. Lahko sicer pridobi neko moč, vendar je ta začasna, vezana na objekte in dogodke zunanjega sveta, zato traja le dotlej, dokler traja tisto, na kar je ta moč vezana. Iz tega se razvija potreba po nadzorovanju stvari, po potrditvi, po še več moči. Vse te potrebe temeljijo na strahu in človekovem egu, njegovi socialni maski. Če ima človek neki naziv, na primer predsednik države, predsednik velike poslovne družbe ali ima veliko denarja, je ta vrsta moči povezana s poslom, denarjem, z nazivom. In dokler vse to ima, ima tudi moč, in ko to izgubi, izgubi tudi moč, ker to ni bila prava moč.

 

Kaj nam pomaga priti v stik s poljem vseh možnosti

► Meditacija

Vsak dan namenimo nekaj časa meditaciji, meditirajmo vsaj pol ure zjutraj in zvečer ter postopno ta čas podaljšujmo.

►Ne predalčkajmo stvari, dogodkov in oseb.

Nenehno predalčkanje stvari, oseb, določanje, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj slabo, neprenehno presojanje, razčlenjevanje in podobno, povzroča v človeku veliko turbulenc ter moti njegov notranji pogovor s sebstvom. Takšne turbulence ovirajo pretok energije med nami in poljem vseh možnosti, saj nas le tiha špranja med mislimi, notranja tišina, povezuje z resnično močjo. Če prostor med besedami »stiskamo« s stalnimi sodbami, si zmanjšujemo povezavo s poljem vseh možnosti in neskončne ustvarjalnosti. Če se odvadimo nenehnega presojanja, mišljenja, da moramo imeti o vsaki stvari svoje mnenje, ustvarjamo tišino v umu. Zato je dobro začeti dan z odločitvijo: Danes ne bom presojal ničesar (ali pa vsaj naslednjo uro ali pol ure ne, če bi bila takšna odločitev za ves dan za nas prezahtevna). Ta čas postopno podaljšujemo.

►Izkušajmo tišino − zgolj »smo«.

Obljubimo si, da bomo določen odstotek časa namenili popolni tišini. V tem času se ne bomo pogovarjali, gledali televizije, poslušali radia ali brali knjig. Bomo torej le sami s seboj. V začetku se nam bo morda porajalo celo več misli kot sicer, vendar se bo njihova količina sčasoma postopno zmanjševala, tišina pa se bo poglabljala.

►Redno preživljajmo čas povezani z naravo.

Ni pomembno, ali bomo uživali ob reki, v gozdu, na gori, ob jezeru ali morju, povezanost z inteligenco narave nam bo olajšala dostop k polju vseh možnosti. V takšni povezanosti se bodo porajale ustvarjalne misli in prave odločitve. Poglobili bomo spoznanja.

 

Drugi zakon: zakon dajanja

Drugi duhovni zakon uspeha je zakon dajanja, imenovali pa bi ga lahko tudi zakon dajanja IN prejemanja, kajti v vesolju obstaja le dinamična menjava, nič ni statično. Dinamična so tudi naša telesa, v neprenehnem stiku z drugimi ljudmi, okoljem, vesoljem. Tudi naš um je v dinamični interakciji s kozmičnim umom, naša energija je izraz kozmične energije. Dajanje in sprejemanje sta enako pomembna, saj sta le različna vidika toka življenjske energije v vesolju. Več ko dajemo, več se nam vrača, in vračilo je premo sorazmerno brezpogojnemu dajanju, ki prihaja od srca.

Kako spodbuditi tok energije dajanja in prejemanja

► Prinesimo darilo.

Darila niso nujno materialne stvari. To je lahko kompliment, dobra misel, blagoslov, molitev. V resnici je prav nematerialno dajanje najmočnejša oblika dajanja. Ljubeča skrb, prijaznost, spoštovanje in ljubezen so največje dragocenosti, ki jih lahko podarite. Ko srečate koga, ga lahko v sebi po tihem blagoslovite, mu zaželite srečo, veselje, smeh, lahko pa mu daste tudi simbolično materialno darilo – rožo, napisano lepo misel in podobno. Z darilom boste sprožili dotok dobrih stvari v svoje življenje in v življenje drugih.

► Sprejmimo vse, kar nam življenje pripelje na pot.

Vsak dan si recimo: Danes bom kot darilo življenja sprejel vse, kar mi bo življenje ponudilo, dobro in slabo. Sprejel bom darila narave: sončne žarke, petje ptic, zimski sneg, spomladanski dež … Prav tako bom hvaležno sprejel vse, kar mi bodo podarili drugi: lep pogled, dobro misel, kompliment, zahvalo …

►Neprenehoma skrbimo za pretok dajanja in prejemanja

Odločimo se, da bomo v svojem življenju skrbno gojili pretok dajanja in sprejemanja in predvsem najdragocenejša darila: skrb za druge, naklonjenost, spoštovanje, dobro voljo. Vsakič, ko bomo koga srečali, mu v sebi zaželimo srečo in veselje, naklonimo mu prijazen pogled in lepo besedo.

 

Tretji zakon: zakon karme

Zakon karme ljudje dobro poznajo, zajet je v pregovoru: Kar boš sejal, to boš žel. Zakon karme je torej zakon vzroka in posledice. Noben dolg v vesolju ne ostane neporavnan. Če želimo biti srečni v življenju, se moramo torej naučiti posejati semena sreče.

Da pa bi lahko to storili, se moramo predvsem naučiti zavedati se svojih odločitev. Odločamo se v vsakem trenutku svojega obstoja, večino odločitev pa žal sprejmemo nezavedno. Če nas bo na primer kdo prizadel, se bomo najverjetneje odločili, da bomo užaljeni; če nas bo pohvalil pa da bomo zadovoljni ali polaskani. Vse to so odločitve. Lahko nas kdo žali ali skuša prizadeti, od nas pa je odvisno, ali bomo užaljeni ali prizadeti ali ne. Skušajmo se čim pogosteje odločati zavestno, torej uriti zavestno odločanje.

Pred vsako odločitvijo pa se vprašajmo dvoje: prvič, kakšne bodo posledice, ki jih meni ali ljudem okoli mene lahko prinese takšna moja odločitev, in drugič, kaj mi sporoča telo. Po njegovem odzivu začutimo, ali smo se odločili prav ali narobe. Če bo nam in ljudem okoli nas ta odločitev prinesla dobro, v telesu ne bomo začutili nemira in potem bo takšna odločitev prava. Če pa bomo začutili nelagodje in nemir, pa takšna odločitev ni prava. To je spontano pravilno ukrepanje ali povedano drugače − pravilna odločitev v pravem trenutku.

In kako deluje na nas prejšnja karma? Glede vplivanja na preteklo karmo je treba vedeti troje: prvič − odplačevanje karmičnih dolgov. Večina ljudi jih odplačuje in veliko trpljenja ljudje izkušamo prav zato, ker odplačujemo svoje dolgove. Drugič – na karmo lahko vplivamo tako, da jo skušamo preoblikovati. Pri tem se je treba spraševati: Kaj se lahko iz doživetega naučim? Kaj me uči ta izkušnja? Zakaj se mi je to zgodilo? Kakšno sporočilo mi pošilja vesolje? Ko se to sprašujemo, ugotavljamo semena priložnosti in ta povezujemo s svojo karmo, z namenom svojega življenja. S tem se karme ne znebimo, le laže jo prenašamo in bolj zavedno ustvarjamo novo karmo.

Tretji način ukvarjanja s preteklo karmo je poskus transcendiranja. Transcendirati karmo pomeni spirati jo s sebe, podobno kakor prati umazano perilo v reki. Vsakič, ko ga operemo, odstranimo nekaj madežev. In če pranje ponavljamo, odstranjujemo čedalje več madežev. In tako je tudi s čiščenjem, spiranjem ali transcendiranjem semen svoje karme. Pri tem si pomagamo z meditacijo.

Kako se ukvarjati s karmo

► Zavestno odločanje

Prizadevajmo se, da se bomo v vsakem trenutku življenja odločali čim bolj zavestno. Vemo, da je za našo prihodnost najboljše, da se povsem zavedamo prav vsakega trenutka.

►Spraševanje po posledicah

Preden se o čemer koli odločamo, se vprašajmo: kakšne bodo posledice sprejete odločitve in ali bo odločitev prinesla srečo in izpolnitev nam in vsem tistim, na katere bo vplivala.

►Prisluhnimo sporočilu telesa

Svoje srce poprosimo za vodenje in prisluhnimo, kaj nam bo sporočilo. Če se bomo ob misli na neko odločitev počutili pri srcu dobro, jo bomo sprejeli, če pa bomo v srcu ali telesu začutili nemir in nelagodje, pa z odločitvijo ne bomo hiteli. Prisluškovanje sporočilom telesa nam bo omogočilo, da se bomo spontano pravilno odločali tako, da bo dobro za nas in vse okoli nas.

 

Četrti zakon: zakon najmanjšega truda

V naravi poteka vse brez posebnega truda. Ribe se ne trudijo plavati, preprosto plavajo, rastline se ne trudijo cveteti, kar cvetijo, ptice ne skušajo leteti, letijo. Samo ljudje menimo, da se moramo neprenehoma truditi, sicer ne bo uspeha. Nič ni narobe s prizadevanjem in trudom, vendar moramo doseči, da bo življenje teklo lahkotneje, kot posledica harmonije in ljubezni. V staroindijskih Vedah je to načelo znano kot načelo ekonomičnosti prizadevanja, ali povedano drugače: Delaj manj, da boš naredil več. To, kar po navadi imenujemo čudež, je pravzaprav izraz za zakon najmanjšega truda. Kdaj se nam zdi, da se najmanj naprezamo? Kadar kaj delamo iz ljubezni, kajti samo tedaj se energija ne razsipa. Če namenjamo preveč pozornosti željam ega, porabimo tudi največ energije, na primer, ko skušamo pridobiti moč in nadzor nad ljudmi.

Kako lahko uporabimo načelo delaj manj in naredi več. Prvi pogoj je, da sprejmemo vse, kar nam življenje prinaša. To pomeni, da delujemo »tu in zdaj«, sprejemamo prav vsak trenutek in smo v njem navzoči. Svet sprejemamo takšen, kakršen je, in ne takšen, kakršnega bi si želeli. Lahko si želimo, da bi bil svet v prihodnosti drugačen, vendar ga moramo ta trenutek sprejeti takšnega, kakršen je.

Drugič, pomembno je sprejeti odgovornost. To pomeni, da nikogar in ničesar ne dolžimo za položaj, v katerem smo se znašli, niti sebe ne. V vsakem položaju je tudi priložnost, da iz njega naredimo kaj boljšega. Odgovornost pomeni sposobnost ustvarjalnega odziva na položaj, v katerem smo se znašli.

Tretjič – ne branimo svojih stališč za vsako ceno! To pomeni, naj ne čutimo potrebe, da bi druge ljudi prepričevali in silili, naj sprejmejo naše prepričanje ali stališče.

Kako uresničevati zakon najmanjšega truda

► Urimo sprejemanje

Zadajmo si nalogo, da bomo sprejeli ljudi, dogodke in okoliščine tako, kot bodo prihajali Recimo si: Sprejemam stvari takšne, kakršne so ta trenutek.

►Prevzemanje odgovornosti

S sprejetjem stvari takšnih, kakršne so, sprejmemo tudi odgovornost za svoj trenutni položaj in vse tiste dogodke, o katerih menimo, da so že težave, saj vemo, da je v vsaki težavi tudi skrita priložnost za boljše.

►Nebranjenje stališč

Odločimo se, da danes ne bomo vztrajno branili svojih stališč, ne bomo prepričevali ali silili druge, naj jih sprejmejo. Ne bomo togo vztrajali pri izbranem.

 

Peti zakon: zakon namena in želje

Polje čiste zavesti ali čiste potencialnosti je pod vplivom namena in želje. Cvet, mavrica, drevo, žival, človek, gora, vse to je v bistvu energija in informacija. Vesolje je pravzaprav tok te energije in informacije. Človeško telo ni ločeno od vesolja, je njegov sestavni del. Človekova zavest je sposobna spremeniti vsebino energije in informacije svojega kvantno mehaničnega telesa in tako vplivati na energijsko in informacijsko vsebino razširjenega telesa – okolja, sveta. Ta sprememba je mogoča zaradi dveh značilnosti zavesti: pozornosti in namena. Pozornost energizira, namen spreminja. Tisto, na kar usmerimo pozornost, raste. Čemur ne namenjamo pozornosti, začne veneti, razpadati in preneha obstajati. Namen spodbuja spremembo energije in informacije, namen organizira svojo uresničitev. Vse je mogoče uresničiti, vendar je treba ob tem spoštovati duhovne zakone in delovati v prid človeštva. Namen je resnična moč v ozadju želje.

Kako uresničevati zakon namena in želje

►Naredimo seznam želja

Sestavimo seznam svojih želja in ga imejmo zmeraj pri sebi, da ga lahko prebiramo, kadar koli utegnemo. Navadimo se, da to opravimo zmeraj pred spanjem in zjutraj, ko se zbudimo.

►Želje izročimo stvarstvu

Izpolnitev svojih želja izročimo stvarstvu. Zavedajmo se, da je za to, če nam stvarstvo česa ne uresniči, tehten razlog. Morda nam kozmični načrt namenja celo več, kot si mislimo.

►Bodimo »tukaj in zdaj«

Ohranjajmo zavedanje »tukaj in zdaj«, zavedanje zdajšnjega trenutka. Ne izgubljajmo se v preteklosti, ki je ni nikjer več ali v fantazijah o prihodnosti, ki ni niti prišla. Sprejmimo zdajšnjost, kakršna je, in s svojimi nameni in željami tlakujmo prihodnost.

 

Šesti zakon: zakon nenavezovanja

Zakon nenavezovanja pravi: Če želimo kar koli iz vesoljske zakladnice, na to ne smemo biti navezani. To pomeni, da se moramo odpovedati navezanosti na uresničenje svoje želje, navezanosti na izid. V trenutku, ko ne bomo navezani na izid, bomo ob sočasnem enosmernem namenu in nenavezovanju uresničili, kar želimo. Nenavezovanje temelji na neomajnem prepričanju o moči lastnega sebstva. Ljudje neprenehoma iščemo varnost in jo skušamo doseči. Že navezanost na denar je znamenje negotovosti. Marsikdo meni: če bi imel milijon evrov, bi bil varen, finančno neodvisen in bi počel, kar bi hotel ali celo nič. Tisti, ki iščejo varnost, je le redko dosežejo, večinoma ostaja varljiva in negotova, nikoli pa odvisna samo od količine denarja. Vezanje na denar bo zmeraj ustvarjalo negotovost ne glede na višino zneska v banki.

Raje se prebujajte s pričakovanjem, kaj vse vam bo prinesel dan. Ni treba imeti zakoličene predstave, kaj naj nam utegne prinesti prihodnji mesec ali leto, saj s tem izločimo marsikatero drugo, morda še boljšo možnost.

Zakon nenavezovanja ni v nasprotju z zakonom namena in želje. Še zmeraj mora obstajati namen, cilj. Toda med točkama A in B je nešteto možnosti. Ob določeni stopnji negotovosti še zmeraj lahko spremenimo smer, če pozneje spoznamo, da bi bilo kaj drugega boljše. Čim manj se oklepamo svoje rešitve, tem bolj si odpiramo druge možnosti. Ko razumemo ta zakon, ne čutimo potrebe, da bi rešitve iskali na silo. Če skušamo kaj izsiliti, ustvarjamo le nove težave. Na vsako težavo, ki jo imamo, glejmo kot na priložnost, da se nam obrne na bolje. Ostanimo odprti za priložnosti. Ko smo pripravljeni in se pojavi priložnost, se zadeva spontano reši. Pravimo, da »smo imeli srečo«. Imeti srečo pa pomeni, da sta se srečali pripravljenost in priložnost.

Uresničevanje zakona nenavezovanja

► Urimo nenavezovanje

Zjutraj si obljubimo: Danes se ne bom navezoval na nič in nikogar. Sebi in vsem okoli sebe bom dovolil, da bodo takšni, kot so. Ne bom jim vsiljeval svojih zamisli, kako naj bi se znebili težav, v vsem bom sodeloval nenavezano.

►Naj nas življenje preseneti

Ne bom togo vztrajal pri zamišljenem.

►Pričakujmo pozitivno vznemirjenje

V stiku bom s poljem vseh možnosti in prijetno vznemirjen pričakoval, kaj mi bo življenje prineslo.

 

Sedmi zakon: zakon dharme ali življenjskega poslanstva

Dharma je sanskrtska beseda in označuje življenjsko nalogo, namen človekovega življenja. Po zakonu dharme smo se utelesili zato, da bi izpolnili določeno nalogo. Polje čiste potencialnosti je po svoji naravi namreč božansko in prevzame človeško obliko, da bi uresničilo svoj namen.

Po tem zakonu se je vsak človek utelesil zato, da bi odkril svoje sebstvo, da je duhovno bitje v fizičnem telesu. Ljudje nismo človeška bitja, ki bi imela občasno duhovne izkušnje, temveč prav nasprotno, duhovna bitja, ki imajo človeške izkušnje.

Po tem zakonu ima vsak človek enkratni nabor lastnosti in jih tudi uresničuje tako, kot je značilno samo zanj. Nihče na svetu nima enakega zbira lastnosti, enakih potreb in enakega načina uresničevanja svoje življenjske naloge kot nekdo drug.

Zakon dharme zahteva tudi služenje človeštvu. Vprašati se moramo: Kako lahko pomagam vsakemu, s katerim pridem v stik?

Uresničevanje zakona dharme

►Spoznavanje svojega duhovnega bistva

V sebi bom ohranjal zavest o večni biti, vsak dan bom gojil svoj duhovni del, na primer kakor boga ali boginjo v svoji duši.

►Ugotavljanje svojih lastnosti in nadarjenosti

Sestavil bom seznam svojih nadarjenosti. Naštel bom vse, kar počnem z veseljem.

►Pripravljenost pomagati drugim ljudem

Vsak dan se bom vprašal, kako lahko pomagam, kaj lahko naredim za dobro vseh ljudi ali bližnjih.

Zgolj denar nikogar ne reši temeljnih težav obstoja, samo povezanost s sebstvom ozdravi. Naučiti se moramo navezati stik z najbolj notranjim delom svoje biti, ki je onstran zunanje pojavnosti.

 

Marko Vesel, povzetek predavanja dr. Deepaka Chopre: Seven spiritual laws of success, You tube; objavljeno v reviji AURA št. 294, februar 2014

Fotografija: Bigstockphoto.com