Parkinsonova bolezen je neozdravljiva progresivna nevrološka bolezen, ki prizadene približno 1 do 2 odstotka ljudi. Strokovnjaki menijo, da jo ima v Sloveniji približno 4000 ljudi. Le redko se pojavi pred šestdesetim letom starosti, za njo pa zboli več moških kot žensk in se, kot kaže, lahko tudi podeduje. Zaradi doslej neznanih vzrokov je manj pogosta pri kadilcih kakor nekadilcih.

Simptomi te bolezni so različni (glej preglednico številka 1) in vseh bolnikov ne prizadene huda invalidnost. Bolezen povzroča hiranje živčevja, poškoduje možgansko živčno središče, ki nadzoruje hoteno gibanje, ter povzroča postopno izgubo motoričnih sposobnosti, tresenje in mišično togost, odrevenelost. Sama bolezen pa je posledica degeneracije ali okvare nekaterih živčnih celic v možganih, ki vplivajo na njihovo sposobnost izdelave nevrotransmiterja dopamina. Dopamin prenaša živčna sporočila, ki nadzorujejo gibanje telesa. Parkinsonovo bolezen lahko sprožijo tudi huda možganska vnetja, nastajanje dopamina v možganih pa zmanjšajo tudi nekatera zdravila ali strupi.

                                         Vpliv strupov v okolju

Vedno več zdravnikov in znanstvenikov pripisuje velik pomen za razvoj te bolezni strupenim snovem, ki so v okolju. Preobremenjenost s strupenimi snovmi je po njihovem mnenju lahko pomemben vzrok Parkinsonove bolezni, številni vzroki zanjo pa so še vedno zaviti v temo. Menijo, da je pri pesticidih in drugih strupih iz okolja problematično predvsem dolgotrajno ogrožanje sposobnosti samozdravljenja človekovega telesa zaradi slabljenja imunskega sistema, in s tem povečano tveganje za razne bolezni, tudi Parkinsonove, pri kateri povezava vzroka in učinka s strupenimi snovmi nikoli ni bila primerno raziskana. Takšni učinki so namreč lahko posledica daljše kumulativne izpostavljenosti strupenim snovem iz različnih virov.

Tako je raziskava, opravljena na Floridi, v katero je bilo zajetih 319 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in več kot 200 njihovih sorodnikov, pokazala močno povezanost med obolevnostjo za to boleznijo ter herbicidi in insekticidi. Ljudje, ki so bili dalj časa izpostavljeni pesticidom, imajo kar dvakrat več možnosti, da zbolijo za Parkinsonovo boleznijo, najbolj ogroženi pa so tisti, ki so živeli in delali na kmetijah. Raziskava ni potrdila dednih vzrokov, čeprav je bolezen v nekaterih družinah pogostejša kakor v drugih. To se navadno zgodi prav zaradi okoljskih vplivov. Neka druga študija, opravljena na Harvardu, pa je pokazala, da so imele osebe izpostavljene pesticidom pred letom 1982, za 70 odstotkov večjo možnost, da obolijo za Parkinsonovo boleznijo od 10 do 20 let pozneje kakor tiste, ki pesticidom niso bile izpostavljene. Od 143 325 oseb, ki so bile od leta 1982 udeležene v tej raziskavi, jih je bilo 7864 izpostavljenih pesticidom in 413 izmed teh pozneje diagnosticiranih za Parkinsonovo boleznijo. Ugotovili so torej, da so imeli ljudje, izpostavljeni pesticidom, precej večjo možnost, da zbolijo za to boleznijo. Poglavitna omejitev pri tej raziskavi je bila, da niso natančno vedeli, katere kemikalije so udeleženci raziskave zaužili in kako močno so bili izpostavljeni pesticidom. Tveganje je bilo podobno tako pri kmetih kot tudi pri povprečnih ljudeh, ki so bili izpostavljeni pesticidom v svojih domovih in vrtovih.

 

Vpliv mleka

Kot zanimivost naj omenim še tridesetletno korejsko raziskavo prehrane, v kateri je sodelovalo 7504 moških, starih od 45 do 68 let. V njej so namreč ugotovili, da vsakdanje pitje enega do dveh kozarcev mleka lahko pri moških srednjih let poveča nevarnost pojava Parkinsonove bolezni. Raziskava je pokazala, da imajo moški, ki vsak dan spijejo 454 g mleka, v primerjavi z moškimi, ki mleka sploh ne uživajo, 2,3-krat večjo možnost, da zbolijo za to boleznijo. Znanstveniki, ki so sodelovali pri tej raziskavi, sicer ne verjamejo, da na povečanje nevarnosti za razvoj Parkinsonove bolezni vpliva kalcij, niso pa mogli dokazati, katera sestavina mleka lahko povzroči večje tveganje, da moški zbolijo.

 

Skrbno izbirajmo živila

Da ne bi zboleli za Parkinsonovo boleznijo, moramo torej živeti zdravo in se čim bolj ogibati strupom iz okolja. Najboljše je, da uživamo predvsem mediteransko hrano, ki je bogata z oljčnim oljem, sadjem, oreščki, zelenjavo in ribami ter ne vsebuje veliko mesa, mlečnih izdelkov in alkohola, saj jo že nekaj časa spremlja sloves „zgleda zdrave prehrane“, ki pripomore k boljšemu zdravju in h kakovostnemu življenju. Ko izbiramo živila, se odločajmo predvsem za takšna, ki so pridelana ekološko, da bi se čim bolj ognili zaužitju pesticidov. Ogibajmo se stiku s strupi, predvsem pesticidi, ne hranimo jih doma in jih raje ne uporabljajmo v hiši ali okoli nje. Prav tako bodimo previdni pri uporabi barvil, topil in drugih hlapljivih kemikalij z močnim vonjem. Če pridemo v stik s temi snovmi, se temeljito umijmo, vdihavajmo veliko svežega zraka, pijmo čim več vode, pojdimo v savno ali parno kopel in ne pozabimo vzeti antioksidantov. Obrambno sposobnost telesa namreč povečamo tudi tako, da si vsak dan dodajamo antioksidante – najpreprosteje z uživanjem sadja in zelenjave, lahko pa tudi kot prehranska dopolnila. Ta bodo varovala naše tkivo tako, da bodo blokirala kemične odzive, prek katerih številni strupi škodujejo našemu telesu. Antioksidanti torej lahko pomagajo nevtralizirati strupene snovi, ki jih pridobimo zaradi onesnaženega okolja v svoje telo. Najučinkovitejši in najvarnejši so vitamin C, vitamin E, selen in betakaroten. Zavedati pa se moramo, da antioksidanti kot prehranska dopolnila niso nadomestek za zdravo prehrano in način življenja ter ne smemo pozabiti, da k zdravemu življenju sodi tudi redna telesna dejavnost.

 

Žvečenje in požiranje hrane

Če je Parkinsonova bolezen že diagnosticirana, jo je s pravo prehrano mogoče nekoliko obvladati. Bolniki se morajo pri hranjenju in pitju spoprijemati z več težavami. Mednje sodita žvečenje in požiranje hrane. Ker lahko zdravljenje z zdravili pogosto povzroči nenormalno gibanje jezika in ust, si morajo vzeti za obede veliko časa. Pogosto tudi shujšajo, ker zaradi težav s hranjenjem manj jedo.

 

Prehrana brez nasičenih maščob in sladkorjev

Pretirana telesna teža pa po drugi strani simptome bolezni še okrepi, ker dodatno omejuje že tako oteženo gibanje. Da bi bolniki lahko nadzirali svojo težo in izboljšali zdravje, bi morali uživati veliko svežega sadja, zelenjave in polnovrednih žit ter zmerne količine beljakovin in nenasičenih maščob. Odpovedati pa bi se morali nasičenim maščobam in sladkorjem. S takšno prehrano je namreč zagotovljena tudi zadostna preskrba z vitaminoma C in E ter vitamini iz skupine B. Priporočljivo pa je, da se s prehranskimi dopolnili dodajajo še vitamini B₁, B₆ in folna kislina.

 

Vlaknine

Bolniki bi morali jesti hrano, ki preprečuje zaprtje, saj le-to ljudem s Parkinsonovo boleznijo pogosto povzroča težave. To pomeni, da bi morali uživati več vlaknin. Kadar želijo povečati uživanje vlaknin, mnogi pomislijo na otrobe. Čeprav ti vsebujejo veliko vlaknin, žal ne vsebujejo hranil in zato lahko oslabijo absorpcijo nekaterih mineralov. Zato je bolje zaužiti vlaknine iz sadja, zelenjave in žit, saj bodo pospešile prehajanje hrane skozi prebavila. Posebno dragoceno je sadje, kot so fige, suhe slive, papaja in ananas, ker deluje kot odvajalo. Bolniki morajo tudi dovolj piti in sicer najmanj 1,7 litra tekočine na dan, da preprečijo zaprtje. Najboljše pijače so voda in sadni sokovi. Čaj in kava neugodno delujeta na živčni sistem, zato naj ju uživajo zmerno.

 

Vpliv beljakovin na zdravila

Nekateri ljudje s Parkinsonovo boleznijo ugotavljajo, da prevelika količina zaužitih beljakovin moti delovanje zdravila levodop, ki ga predpisujejo za obvladovanje bolezni. Zato morajo to zdravilo jemati med dvema obrokoma, in sicer najmanj 40 minut pred jedjo. Obroki morajo vsebovati zmerno količino beljakovin, torej majhne količine živil bogatih z beljakovinami. Pri slabem teku, in ta je pri Parkinsonovi bolezni pogost, so priporočljivi majhni odmerki hrane na 2 do 3 ure.

Medicinsko zdravljenje Parkinsonove bolezni lahko brez nevarnosti dopolnjuje tudi uporaba zdravilnih rastlin s pomirjevalnim učinkom, ki pomagajo pri preprečevanju depresije. Sočasno se sme uporabljati samo ena od naštetih zdravilnih rastlin, navedenih v preglednici številka 2. Pri tej bolezni je pomembna tudi redna fizioterapija, saj pomaga pri zmanjšani sposobnosti za koordinacijo gibov.

 

Zdravljenje s prehranskimi dopolnili

Ob koncu naj omenimo še zdravljenje Parkinsonove bolezni s prehranskimi dopolnili in nekaterimi konvencionalnimi živili, ki ga v ZDA opravljajo nekateri zdravniki, saj kaže zelo dobre uspehe pri odpravljanju in blaženju simptomov te bolezni. Hranila, živila in zdravilne rastline, ki jih pri tem uporabljajo, so skupaj z dnevnimi odmerki navedena v preglednici številka 3. Uživajo se lahko le nekateri ali pa kar vsi čez dan.

 

Preglednica 1: Poglavitni simptomi Parkinsonove bolezni

l  Tresenje (tremor) v mirovanju (značilni gibi prstov, ki ponazarjajo “štetje denarja”), ki med dejavnostjo lahko izgine. Tresenje lahko zajame tudi veke, čeljust, jezik in čelo. Povečan mišični tonus (rigidnost). l  Težave pri začenjanju gibov, upočasnjeno izvajanje (bradikinezija). l  Spremenjena hoja (kratki, podrsavajoči koraki), ki jo spremljajo motnje ravnotežja in sključena drža. l  Spremembe govora (monoton in tih), sprememba pisave, brezizrazen obraz (obrazne mišice, ki so pomembne za izraz, se ne premikajo). Pogosto se zgodi, da takšen izraz obraza zamenjamo z znamenji depresije. l  Vegetativna znamenja: čezmerno potenje ali suha koža, težave pri uriniranju, inkontinenca, impotenca, kronično zaprtje, slinjenje (zaradi togosti mišic v grlu in na obrazu, bolnik težko požira). l  Duševne spremembe (demenca, depresija).

 

Preglednica 2: Zdravilne rastline, katerih uživanje se priporoča pri Parkinsonovi bolezni za sproščanje in lajšanje depresije

Šentjanževka (Hypericum perforatum) – poparek: 1 žličko posušene rastline prelijte s skodelico vrele vode, čez 5 minut precedite in nato popijte 2 skodelici na dan med jedjo. Pasijonka (Passiflora incarnata) – tinktura, 1 : 8 v 25-odstotnem alkoholu: 25 kapljic tinkture nakapajte v kozarec tople vode in popijte enkrat na dan. Sivka (Lavandula officinalis, Lavandula angustifolia) – poparek: 2–3 g cvetov prelijte s skodelico vrele vode, čez 5–10 minut precedite in na dan popije 3–4 skodelice med posameznimi obroki. Baldrijan (Valeriana officinalis) – kapsule, 240 mg: Vzemite 1–2 kapsuli na dan.

 

Preglednica 3: Hranila, živila in zdravilne rastline, ki so kot prehranska dopolnila ali konvencionalna živila, primerna za zdravljenje Parkinsonove bolezni

Hranila	DHEA (dehidroepiandrosteron): 15 mg/dan Likopen: 25 mg/dan Lutein: 25 mg/dan Vitamin C: 2000 – 10000 mg/dan Konjugirana linolna kislina: 1000 mg/dan Melatonin: 1–5 mg/dan Acetil–L–karnitin: 2000 mg/dan Fosfatidil serin: 2000 mg/dan Alfa lipoična kislina: 1000 mg/dan Koencim Q-10: 100–1500 mg/dan
Živila	Zeleni zelenjavni sokovi: več kot 13 kozarcev na dan.
Zdravilne rastline	Aloe vera: 280–560 ml/dan Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba): 300 mg/dan Elevterokok (Eleutherococcus senticosus): 200 mg/dan Zeleni čaj: 400 mg/dan Ekstrakt iz borovega lubja: 500 mg/dan

Mag. biotehnoloških znanosti Bara Hieng, objavljeno v reviji AURA št. 235, marec 2009

Fotografija: Bigstockphoto.com