Debelost  nezadržno narašča in množično ogroža zdravje v razvitih in nerazvitih državah sveta. Tako je v razvitem svetu med odraslimi približno 50 odstotkov čezmerno prehranjenih in 25 odstotkov debelih, v Sloveniji je čezmerno prehranjenih 54 odstotkov odraslih, debelih pa 15 odstotkov. Debelost je najbolj razširjena v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, manj jo je na Primorskem. Več debelosti je v nižjih družbenih plasteh, pogostejša je pri otrocih in mladostnikih.

Je debelost bolezen ali družbeni pojav?

Svetovna zdravstvena organizacije opredeljuje debelost kot kronično presnovno bolezen (WHO, 1997), za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Debelost nastane zaradi nesorazmerja med vnosom energije in njeno porabo. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Debelost zmanjšuje kakovost življenja, povečuje zbolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo. Ker dobiva v razvitem svetu razsežnosti epidemije, postaja velik zdravstveni pa tudi družbenoekonomski problem. Projekcije napovedujejo, da bo v Združenih državah Amerike leta 2020 kar 45 odstotkov prebivalcev debelih.

Debelost je neodvisni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, povezana je z večjim pojavljanjem nekaterih vrst raka, žolčnih kamnov, motenj dihanja, artroze velikih sklepov, hipertrofije srčne mišice in srčnega popuščanja. Z debelostjo naraščajo tudi nekatere bolezni, med njimi tudi sladkorna bolezen tipa 2, ki dobiva zastrašujoče razsežnosti. Poleg tega umre zaradi debelosti in čezmerne prehranjenosti vsako leto več kot milijon ljudi.

Nekateri opozarjajo, da opredelitev debelosti kot bolezni kliče po zdravilu zanjo in omogoča farmacevtski industriji velikanske zaslužke. Isti avtorji tudi opozarjajo, da so mogoči tudi drugačni pogledi na debelost, in sicer da je debelost družbeno, socialno in ekonomsko povzročena, celo spodbujevana in vzdrževana. O tem bomo spregovorili v nadaljevanju.

 Ali sem predebel(a)?

Debelost se meri različno in tako se tudi ljudje razvrščajo po stopnji prehranjenosti, še vedno pa se v ta namen najpogosteje uporablja indeks telesne mase (ITM). ITM je razmerje med telesno težo v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. Zgled: če tehtate 60 kg, visoki pa ste 1,65 metra je vaš ITM = 60 : 165²= 22. To pomeni, da imate normalno telesno težo. Če je vaš ITM nad 25, imate čezmerno težo, če pa je nad 30, ste debeli. (To velja za starejše od 15 let, za mlajše so izračuni nekoliko drugačni.) Upoštevaje te meritve in razvrstitev ljudi glede na ITM je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2005 objavila, da je na svetu je 1,6 milijarde čezmerno težkih ljudi, od tega jih je 400 milijonov debelih (ITM nad 30). Do leta 2015 naj bi se ti dve številki povečali na 2,3 milijarde pretežkih in 700 milijonov debelih ljudi.

Tudi otroci so predebeli

Posebno zaskrbljujoče je naraščanje debelosti otrok in mladostnikov. Po podatkih Fakultete za šport se je v Sloveniji med letoma 1987 in 2007  delež  čezmerno težkih in tudi debelih otrok povečal, in sicer delež debelih fantov se je povečal z 2,7 odstotka na 7,7 odstotka in delež deklet z 2,5 odstotka na 5,9 odstotka.

Krivci za nastanek debelosti

Vzroki za nastanek debelosti so različni in prepleteni. Avtorji najpogosteje omenjajo vedenjske dejavnike: nezdravo prehranjevanje s prevelikim vnosom kalorij, premalo gibanja, pretirano sedenje, stres, prenašanje nezdravih navad na otroke. Genetski dejavniki vplivajo na prebavo in porazdelitev maščobnega tkiva. Na debelost vplivajo tudi nekatere endokrine bolezni in zdravila: kortikosteroidi, antidepresivi, antiepileptiki, kontracepcijska sredstva, nekateri antihipertenzivi. V zadnjem času pa se vse bolj poudarjajo socialno ekonomski in okoljski dejavniki ali obesogeno okolje,  ki posameznika sili v dejanja, ki vodijo v debelost: npr. podaljševanje delovnega časa, zmanjševanje števila ur športne vzgoje, reklamiranje nezdrave hrane in njene nižje cene. Med socialno-ekonomske dejavnike pa uvrščamo socialnoekonomski in izobrazbeni položaj, revščino itn., skratka vse, kar vpliva na izbiro prehranskih navad in življenjskega sloga.

Mogoči sistemski ukrepi

Potrebni so državni ukrepi, ki bi sistemsko urejali okoljske, družbene in socialno-ekonomske dejavnike, in sicer toliko, da bodo podpirali in omogočali vsem zdravo izbiro hrane, zdrave hranitvene navade, dovolj gibanja, počitka, ekološko pridelano hrano, svežo hrano brez dodatkov, enako dostopnost hrane vsem itn. Poleg tega pa bi morali urediti tudi neetično oglaševanje nezdrave hrane, zavajanje ali nepopolno obveščanje porabnikov. Ob tem se lahko spomnimo na primer tobačne industrije: zaradi velikih odškodnin in škode, ki je bila povzročena ljudem, je vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov prepovedano.

xxx

Koristi prehranske in farmacevtske industrije

Nekateri avtorji dokazujejo, da sta za pojav debelosti odgovorni predvsem živilska in farmacevtska industrija. V pehanju za dobičkom živilska industrija dodaja hrani različne dodatke (npr. fruktozno-glukozni sirup), barvila, ojačevalce okusa itn., ki povzročajo odvisnost od omenjenih snovi in izgubo uravnavanja sitosti ter povečujejo lakoto. To pomeni, da telo onesposobijo, da bi vedelo, kdaj je sito, in zabrišejo naravne okuse hrane. Po drugi strani pa je predelana hrana energijsko pregosta, prebogata (z maščobami in ogljikovimi hidrati) in poceni. Z zelo agresivnim oglaševanjem in lahko dostopnostjo pa je takšna (večinoma) hitro pripravljena hrana zelo mikavna predvsem za revnejše ljudi.

Pri obvladovanju debelosti pa skuša farmacevtska industrija vse bolj agresivno sodelovati. Ljudem »pomaga« z različnimi zdravili proti debelosti in boleznim, ki jih ta povzroča. Človek ob tem pomisli, da farmacevtski industriji ni do tega, da bi bili ljudje zdravi, saj potrebuje kronično bolne – takšne, ki  jemljejo zdravila čim dlje.

xxx

KAJ LAHKO STORIMO SAMI

Velik delež k svojemu zdravju in normalni telesni teži lahko prispeva vsak sam. Vsak lahko uravnava svoje hranitvene navade, količino in pogostost gibanja, doživljanje stresnosti dogodkov idr. Pri prehrani je najpomembnejše, da uživamo nepredelano, sveže pripravljeno in ekološko pridelano hrano, zlasti sadje in zelenjavo, žita in neživalske beljakovine večkrat na dan, v manjših količinah. Priporočljivo je gibanje, vsaj uro na dan.

Razstrupljanje in čiščenje telesa

Za vitalnost in krepitev zdravja sta koristna tudi razstrupljanje in čiščenje telesa. Velikokrat slišimo, da moramo poslušati svoje telo, vendar pa nam telo, polno strupov, sporoča nekaj drugega kakor prečiščeno. Zato se vsaj dvakrat na leto priporoča razstrupljevanje v obliki posta ali prilagojene prehrane z razstrupljevalmi pijačami, kot so glina, različni čaji, neem itn.

Čiščenje debelega črevesa

Vzrok za debelost ali nabiranje maščevja so lahko tudi težave s črevesjem (npr. »zapacano« debelo črevo, zaprtost idr. Nemoteno delovanje debelega črevesa je pomemben vir zdravja in že Hipokrat je trdil, da se smrt začne prav v debelem črevesu. Zato je čiščenje debelega črevesa nujni del higiene sodobnega človeka. Čiščenje črevesa ali hidrokolonsko terapijo opravlja za to usposobljen terapevt z uporabo posebne naprave in prečiščene vode. Priporočljivih je od 3 do 5 terapij  dvakrat na leto, če ni večjih težav. Po takšni kuri naj bi opravili še kuro s probiotiki, z njo hitreje dosežemo in vzdržujemo zdravo črevesno floro.

Postenje boljše kakor nenehne diete

Nekateri se v strahu pred kilogrami ali ob preveliki teži zatečejo v različne diete. Vendar pa je v boju s kilogrami postenje s sadno-zelenjavnimi sokovi varnejše in učinkovitejše kakor diete. Nenehne diete namreč povzročajo, da je telo neprenehoma v stresu, kopiči snovi v telesu in si dela zalogo za naslednje »sušno obdobje«, namesto da bi jih porabljalo. Zato se lahko zgodi, da se namesto izgubljanja kilogramov teža povečuje.

Bolj priporočljivo od stalnih diet je postenje dvakrat na leto, najmanj en teden, v vmesnem času pa zmerna in zdrava prehrana. Priporočamo postenje z zelenjavno-sadnimi sokovi ob dovolj gibanja, klistiranja in hidrokolonsko terapijo (kolonik), saj je primerno za večino ljudi in ni tako naporno kakor postenje z vodo. Poleg tega pri tem načinu postenja dobimo vse potrebne snovi in je najmanj možnosti, da bi si škodovali. Če je telesna teža prevelika, je poleg priprave na post najpomembnejše postopno privajanje hrani ter spreminjanje hranitvenih in gibalnih navad. Zato je priporočljivo postenje pod strokovnim vodenjem in v skupini, saj je lažje in varnejše.

Drago Klanšček, objavljeno v reviji AURA št. 258, februar 2011

Fotografija: Bigstockphoto.com