Na cestah se je zgodilo kar nekaj prometnih nesreč in marsikateri povzročitelj si zdaj želi, da se mu kaj takega nikoli ne bi zgodilo, vendar se je zgodilo prav to, kar je na neki točki v življenju sam izbral med tisočerimi možnostmi, ko bi se zadeve lahko iztekle tudi drugače. Zveni neverjetno?

Kvantna znanost trdi, da lahko vsak trenutek našega življenja poteka na neskončno različnih načinov. Na primer, hkrati z boleznijo, nesrečo ali vojno, so tudi okoliščine, v katerih se kot v nekakšnih vzporednih svetovih nič od naštetega ne dogaja, v njih naša usoda poteka povsem drugače. Zakaj je tako? Odgovor na ta znanstvena spoznanja dajejo tudi mrtvomorski zvitki – med njimi zvitki preroka Izaije, ki današnja spoznanja pojasnjuje z jezikom svojega časa. Pravi, da je v vsakem trenutku našega življenja navzoča množica vseh mogočih življenjskih položajev, ki pa obstajajo kot speče možnosti, čakajo svoj čas, da se bodo kot naša izbira, zbudili. Kajti vsak trenutek svojega življenja izbiramo.

Gregg Braden je razumevanje možnosti, ki omogočajo, da se v življenju zgodi čudež, poimenoval učinek Izaije. Prastaro spoznanje pravi, da je svet okoli nas takšen, kakršen je naš pogled na svet, ki smo ga oblikovali v skladu s svojimi stališči in prepričanji. Zloba, zavist, sovraštvo pa tudi ljubezen, dobrota in odpuščanje, ki so neprenehoma navzoči v naši duši, se zrcalijo v kakovosti sveta, ki nas obdaja. Podnebje, vse spremembe na Zemljinem površju, družbene in politične življenjske razmere samo kažejo, kakšni smo ljudje trenutno v svoji notranjosti.

Pradavna modrost tudi pravi, da tedaj, ko spremenimo svoje notranje stališče, se hkrati spremenijo tudi misli in čustva – in vse te spremembe se v trenutku odrazijo tudi na zunaj, v resničnem svetu okoli nas. Prerok Izaija v spisih, v katerih poučuje o življenju, opisuje že tudi zdavnaj pozabljeno metodo molitve. Nekoč so v molitev vnašali čustva. Boga prosimo, naj se zgodi to ali ono. Izaija svetuje, da preden nekaj prosimo, naj že v sebi izoblikujemo občutek, da to, kar želimo ali zahtevamo, že obstaja, saj ne moremo prositi Stvarnika, da bi nam dal nekaj, kar ne obstaja. Na primer, ko prosimo Boga, da naj vlada mir okoli nas, nam Izaija predlaga, da najprej v duši izoblikujemo občutek, kot da je ta mir že navzoč. Ker zunanji svet takoj odrazi naš notranji svet, to omogoči, da se zgodi čudež miru.

Zakaj Bog ne izpolni naše prošnje

Na splošno lahko rečemo takole: Če prošnja, ki jo naslovimo na Boga, ni podprta z ustreznimi čustvi in z občutkom, kot da je tisto, kar prosimo, že uresničeno, potem bo naša prošnja zgolj tok praznih misli, in prošnje Bog ne bo uresničil. Izaija pravi, da je nujno združiti molitev in občutke v celoto, in na to njegovo navodilo se je od 17. stoletja preprosto pozabilo. Združiti je treba molitev z močjo čustev v duši, z močjo čustev in misli, zlasti pa z občutkom, kot da je tisto, za kar prosimo, že uresničeno.

Če na primer prosimo za več ljubezni v svojem srcu ali v našem svetu, moramo izhajati iz svoje duše, kjer je to že uresničeno. Tako v sebi ustvarimo prave razmere, in šele te se lahko izrazijo v zunanjem svetu. Tudi vse prerokbe, kaj vse se bo zgodilo z našim svetom, so le ena od možnosti, in ne neka nespremenljiva resničnost. Te možnosti spijo, če ne bomo razvili ustreznih čustev, se tudi ne bodo prebudile in prerokbe ne bodo uresničene. Vsako uresničitev sprožimo sami z ustreznim notranjim stanjem.

Danes nam kvantna fizika potrjuje Izaijev učinek, ko pravi, da čas, kot ga razumemo, obstaja kot neskončna množica različnih možnosti. Če si zamislimo tok časa kot različne poti, ki tečejo sočasno v isto smer, so poti zelo blizu druga drugi ter ustvarjajo tako imenovane izbirne točke. Tako se imenujejo zato, ker je tam mogoč kvantni preskok iz ene različice razvoja na drugo. Ta pojav je v svoji doktorski disertaciji opisal že fizik dr. Hugh Everett s Princetona, leta 1957. Predlagal je tudi izvirno rešitev vseh težav človeštva, da naj človeštvo v izbirni točki spremeni potek dogodkov, preide iz ene resničnosti v drugo. Celo tedaj, če bi v tako imenovanem resničnem času tekla globalna vojna ali bi se začela neka velika epidemija, bi imeli možnost, da iz izbirne točke preidemo v resničnost, v kateri se strašni dogodki še niso uresničili. To je malce zahtevnejša tema, zato o tem kaj več kdaj drugič.

Rafko Novak, objavljeno v reviji AURA št. 310, junij 2015

Fotografija: Bigstockphoto.com