»Prihodnja medicina bo informacijska,« pravijo najuglednejši ameriški, angleški in evropski znanstveniki, zdravniki in zdravilci, ki v zadnjih letih poglobljeno raziskujejo nove načine medicinskega zdravljenja. Na temelju izsledkov številnih znanstvenih raziskav ugotavljajo, da je treba medicinsko paradigmo spremeniti. Človeka moramo začeti zdraviti holistično, celostno, ne pa kot mehansko-telesno bitje. Ne moremo ga »popravljati« kakor pokvarjen stroj, da bo spet dobro deloval, ko mu bomo z zdravili dodali nekoliko teh ali onih kemičnih snovi..

 

Vanessi Stone, ameriški gospodinji, so pri dvajsetih operirali ščitnico – odtlej živi le s četrtino te žleze in uživa sintetični hormon. Pozneje je zbolela za sindromom kronične utrujenosti, čez čas pa še za fibromialgijo. Bolezen se je stopnjevala. Mož jo je moral dvigati s postelje, če je želela vstati, se okopati ipd. in jo hraniti v postelji, da je lahko preživela iz dneva v dan. Zdravniki niso vedeli, kaj storiti s to vrsto bolezni, in so ji svetovali, naj se nauči z njo živeti. Osebni zdravnik ji je rekel, da ji lahko predpiše le zdravila za lajšanje bolečin, vendar pa ji je predlagal, naj obišče strokovnjakinjo za prehrano, Deborah Holt, zdravilko prehranskoenergijskega sistema NES, ki je zasnovan za določanje nezdravih območij v telesnem polju, v katerem so odtisnjene informacije. Preden je Vanessa zdravilko obiskala prvič, ni mogla preživeti niti dneva brez postelje, bila je preobčutljiva skoraj za vso hrano in marsikaj drugega. Zdravilka ji je najprej dala toliko informacijskega zdravila, kolikor bi bilo primerno za otroka, kajti Vanessina energijsko-informacijska polja so bila zelo šibka. Po dveh mesecih zdravljenja je bolnica začutila izredno izboljšanje in veselje do življenja – počutje se je zboljševalo. V šestih mesecih je dosegla tolikšno raven energije, da je njeno telo začelo učinkoviteje prenašati zdravilne informacije v vsako plast, ki sta jo obdelali z zdravilko, in izredno hitro je okrevala. Zdaj živi spet normalno, pravi, da se ji je življenje povrnilo, saj lahko pospravlja, kuha, vrtnari, očisti avto ipd.

Strokovnjaki poudarjajo, da se vsepovsod po svetu nenehno dogajajo izredne ozdravitve – njihova mnenja so posneta na filmu Matrica Življenja – hromi shodijo, rakavi bolniki hitro ozdravijo, slepi spregledajo itn., vendar pa je v zahodni družbeni paradigmi to še vedno nesprejemljiv pojav, označen kot čudež. Znani katoliški svetnik pa je že pred stoletji dejal, da se čudeži ne dogajajo v nasprotju z naravo, temveč v nasprotju s tem, kar mi mislimo, da narava je. »Tradicionalna zahodna ali alopatska medicina ne pojasnjuje, kako se takšne ozdravitve zgodijo,« pravi dr. Marilyn Schlitz, predsednica inštituta IONS. »Zdravniki ne razumejo niti najpreprostejših stvari, še celjenja najmanjše rane ne, ker ne vedo natančno, kako celjenje poteka.«

 

Nismo brezhibno delujoči stroj

Svojo naravo zožujemo le na telo, a znanstveniki ugotavljajo, da smo tako rekoč neomejena bitja. Menijo, da moram vesolje drugače pojmovati, tudi človeka in njegovo zdravljenje. Lynn McTaggart, avtorica dela Polje, pravi, da so vse staroselske kulture vesolje pojmovale kot celoto, krog – človeka pa postavile v središče vesolja. »Šele Newtonova in Descartesova odkritja so nas iztrgala iz tkanine vesolja. Ustvarila so model vesolja, ki je kakor nekakšen mehanizem – v njem je um ločen od telesa, mi pa ločeni drug od drugega. Telo naj bi bilo nekakšen brezhibno delujoči stroj, ki ga poganjata dva motorja – možgani in srce, vse skupaj pa upravlja DNK. In kaj je s tem narobe? Prav vse! V resnici nimamo nekih osrednjih možganov – telo je namreč povsem decentralizirano. Možgani so bolj podobni anteni, pretvorniku, sprejemniku in oddajniku informacij, ne pa osrednjemu odlagališču informacij.«

Peter Fraser, profesor akupunkture, razlaga, da smo vse do leta 1920 mislili, da smo nekakšen kemijski stroj – ko zbolimo, naj bi vnesli vase le pravo kemično snov in ozdraveli. »Nekoliko to res deluje, a navadno le kratek čas, in ne pri kroničnih obolenjih.« Znanstveniki se strinjajo, da ni primerno, da še naprej tako pojasnjujemo celoto človekovega vedenja in bolezni. Ugotovili so tudi, da naša telesa nenehno sevajo energijo in da geni ne nadzirajo naše biologije. Celični biolog in profesor dr. Bruce Lipton razlaga: »Ko proučujemo bolezni v družini, na primer raka, pogledamo najprej družinsko drevo, označimo obolele v neki družini in rečemo: »Poglejte, v tej družini imajo raka, in morajo obstajati geni zanj …« Zanemarimo pa izredno zanimive izsledke raziskav, ki so pokazali, da so otroci, posvojeni v družine z rakom, prav toliko nagnjeni k raku kakor drugi otroci v tej družini. Vendar tako ne bi smelo biti, saj imajo posvojenci drugačno genetiko, ki ne vsebuje raka … Raka torej izzove umestitev v dinamiko družine, v kateri oblikujemo svoj pogled na svet in prepričanja, in ne genetika osebe. Odkrili so namreč, da informacije v vsaki celici, ki jo aktivirajo in v njej sprožijo spremembe, ni v celici, temveč zunaj nje. Dražljaji se zgodijo zunaj, v okolju.«

 

Bo treba zasnovati novo medicinsko paradigmo?

Vsi omenjeni strokovnjaki se strinjajo, da je treba zasnovati novo medicinsko paradigmo. Številni vodilni znanstveniki sklepajo in dokazujejo, da smo informacijski sistem, ki ni v celoti v telesu, in da ves čas sprejemamo informacije iz enotnega energijsko-informacijskega polja. Telo se neprenehoma povezuje z novimi informacijami v sebi in s tistimi iz polja. Dr. Folker Meissner, zdravnik in zdravilec celostne medicine, meni: »Telo vselej išče usklajene sisteme, menjave informacij med vsemi našimi celicami, da bi vsaka celica vedela, kaj se dogaja. Telo je velik informacijski sistem in nekateri pravijo, da je bolezen zgolj pomanjkljivost v informacijskem sistemu. Bržkone imajo prav.«

»Snov je zgoščena energija, informacije so vzorci energije. V naših telesih je tok informacij, ki ga še vedno ne razumemo v celoti – starodavne kulture, na primer kitajska, ga imenujejo akupunkturni sistem ali sistem pretoka informacij v telesu. V osemdesetih letih so odkrili, da je akupunkturni sistem organiziran sistem, in ne zgolj naključna skupina meridijanov za akupunkturo,« pravi profesor akupunkture Fraser. »Po preskusih je videti, ko da so se meridijani uredili v določenem redu in ko da so se želeli sporazumevati drug z drugim v določeni smeri. Informacije so torej urejene, in to, kar sestavlja polje telesa, je urejenost.«

Dietmar Cimbal trdi: »Uravnavanje vsega organizma in vseh celic, koordinacijo celic, je mogoče doseči z informacijskimi polji – s polji skalarnih valov – ti zagotovijo, da vsaka celica vedno ve vse, kar kdaj koli počnejo druge posamezne celice. Imamo več kot sedemdeset milijard celic, to je veliko informacij, ki jih je mogoče procesirati zgolj s strukturiranimi polji.« Po Einsteinu in mnenju nekaterih sodobnih znanstvenikov so energija in informacije medsebojno zamenljive. Informacije torej postanejo vrsta energije, saj so nekakšna urejenost v prostoru – so torej izmenljive. Po drugi strani pa poznamo val energije, ki je prenosnik informacij, in možna količina teh informacij se zdi brezmejna.

Lynn McTaggart je prepričana, da je informacijska medicina, v kateri si strokovnjaki ogledajo informacije in neustrezne spremenijo, medicina prihodnosti. »Zdi se, da nadzorni sistem telesa niso geni ali kemija, temveč informacije, ki so, kot kaže, v telesnem polju. Ali je z vnašanjem novih informacij v telo mogoče vplivati na zdravje? Prav to delajo številni raziskovalci, med njimi Fraser: »Naučili smo se preprečiti napačno urejenost informacij, ki nastane zaradi raznolikih bolezenskih procesov – ko ustavimo motnjo, začne človekova fiziologija presenetljivo delovati, kemijski procesi potekajo pravilno, veliko je čudovitih zgodb o ozdravitvah. Vse le zato, ker smo se naučili popraviti napačne informacije v telesnem polju.«

McTaggart je v trditvah še drznejša: »Bolezen je posledica nekakšne pomešanosti informacij. Če torej imamo dostop do ustreznih informacij, lahko ta nered uredimo, in prav to se počne z novim energijskim zdravljenjem – v bistvu se pomešane informacije urejajo.« Fraser je prepričan: »Smo na pragu povsem novega razumevanja vzrokov bolezni – prenašanja informacij in tega, kako izboljšati prenos informacij v organizmih. Verjamem, da lahko z urejanjem informacij zdravimo do zdaj neozdravljive in kronične bolezni.«

 

Klara Jakop; objavljeno v reviji AURA, februar 2013, št. 282

Fotografija: Bigstockphoto.com