»In vendar se premika!« sem si rekla ob novici, ki mi jo je sporočila dr. Rosy Daniel, ki je pred leti večkrat predavala in vodila delavnice tudi v Sloveniji. Angležinja dr. Rosy Daniel je zdravnica splošne prakse, ki pa se že vse življenje ukvarja z raziskovanjem in uporabo celostnih načinov zdravljenja. Veliko let je posvetila obolelim za rakom in bila dalj časa vodilna oseba (Medical Director in Chief Executive Officer) v bristolskem Centru za obolele za rakom (svetovno priznani Bristol Cancer Help Centre), katerega pokrovitelj je princ Charles. Leta 1999 je ustanovila zasebno organizacijo Health Creation in jo tudi vodi, eden izmed njenih poglavitnih ciljev pa je, da bi ljudje dejavneje skrbeli za svoje zdravje.

 Dr. Rosy Daniel vodi močna želja, da bi svojim strankam (bolnikom in vsem tistim, ki bi si radi izboljšali zdravje) dajala individualizirano pomoč, saj medicinske izkušnje, ki si jih je pridobila v več kot dvajsetih letih prakse kot zdravnica, uspešno združuje s celostnimi načini zdravljenja. Z neverjetno zalogo energije, predanosti, strasti in srčnosti si že leta prizadeva za razvoj integrirane in preventivne medicine, ki bi bila učinkovita in dostopna vsakomur. Za nalogo si je zadala razvijati nove poti pri obravnavi hudih bolezni, povezanih z načinom življenja zahodnega sveta, kot npr. raka, debelosti, sladkorne bolezni in bolezni srca.

 In tudi zaradi njenega dela ali predvsem zaradi nje bo maja 2009 nastal veliki premik: v Veliki Britaniji bo začel delovati British College of Integrated Medicine (BCIM), podiplomski študij integrativne medicine, namenjen zdravnikom in višjim medicinskim sestram. Dr. Rosy Daniel je o tem napisala članek, ki ga na kratko povzemam:

 

SVITANJE NOVE DOBE V INTEGRATIVNI MEDICINI

Maja 2009 bo storjen velik korak v razvoju integrativne medicine, z odprtjem British College of Integrated Medicine. Ta magistrski študij, namenjen delujočim zdravnikom in višjim medicinskim sestram, bo sestavljen iz dveh delov, začel pa se bo 20. maja s prvim dveletnim tečajem (kot študij ob delu), po katerem bodo slušatelji pridobili diplomo iz integrativne medicine. Ta podiplomski študij je trenutno v fazi akreditacije pri New Medical School na Univerzi v Buckinghamu, s podporo akademika, profesorja dr. Karla Sikore. Sodelovalo bo več kot dvajset svetovno priznanih vodilnih strokovnjakov s tega področja, od tega sedem profesorjev in nekaj urednikov vodilnih medicinskih publikacij.

Kot direktorica kolidža sem trdno prepričana, da je nujno zagotoviti izobraževanje najvišje kakovosti in priznane standarde za zdravnike in medicinske sestre, ki se ukvarjajo z integrativno medicino, da se zavarujejo interesi javnosti in ponudijo najboljši mogoči načini zdravljenja, da bi si integrativna medicina pridobila spoštovanje v zdravniških vrstah, kot zdravniška specializacija. Najpomembnejše pa je, da združimo znanje in izkušnje vodilnih britanskih praktikov integrativne medicine, da se njihovo znanje, dokazi, spretnosti in modrost kot študij ponudi vsem, ki sledijo tem pionirskim korakom.

Zdravniki in medicinske sestre so doslej lahko nabirali znanje na področju integrativne medicine le sami, zasebno in zato je lahko raven njihovega znanja in izkušenj zelo različna. Tako izobraževanje se kaže v mnogih pomanjkljivostih: javnost na noben formalen način ne more presoditi, kakšno stopnjo izobrazbe, spretnosti, znanja in izkušenj ima zdravnik, ki prakticira integrativno medicino. Na tem področju deluje le ustno izročilo, karizma in marketinški prijemi. Po drugi strani pa zdravniki z nezaupanjem, zmedo in odporom gledajo na praktike integrativne medicine in ne dopuščajo, da bi bile te metode sprejete v javno zdravstvo.

V Veliki Britaniji velik del javnosti zahteva dostopnost integrativne medicine. Za vodilne britanske zdravnike integrativne medicine so čakalni seznami neskončno dolgi, vendar do zdaj v Veliki Britaniji ni bilo ne kolidža ne univerze, ki bi zdravnikom in medicinskim sestram dajala podiplomsko izobraževanje iz tega področja.

Princ Charles je s svojo Fondacijo za integrativno medicino ogromno naredil za to, da so zadeve na področju poglavitnih metod alternativne in komplementarne medicine postale jasnejše, nič pa ni bilo storjeno, da bi se določilo, kaj lahko pričakujemo od zdravnika ali medicinske sestre, ki deluje na tem področju. Obveljala je nekakšna zelo omejena definicija, da je zdravnik ali sestra integrativne medicine nekdo, ki se ukvarja s »kombinacijo konvencionalne in komplementarne medicine«. Zame pa resnična moč modela integrativne medicine zajema:

za bolnike:

– razumevanje in skrb za vse njihove potrebe – fizične, čustvene, duhovne, družbene in okoljske,

– njihovo razumevanje vzroka in pomena njihove bolezni,

– njihovo lastno modrost, predanost in trud pri samozdravljenju …

 

za terapevtsko obravnavo:

– ortodoksno zdravstveno diagnostiko in postopke zdravljenja,

– komplementarno in alternativno medicino,

– psihološko in duhovno podporo,

– zdravo prehrano,

– metode samopomoči in samorazvoja kot npr. telesne vaje, sproščanje in osebnostno rast.

 

za obravnavo posameznega primera:

– večdisciplinarni način dela celotne skupine, ki skrbi za posameznika in ga podpira, s stranko kot središčem te skupine; potrebe stranke, vrednote in izbire pa so odločilne za to, kateri prijem integrativne medicine se mu ponudi,

– organizirana mreža podpore, da se stranki, njeni družini in tistim, ki zanjo skrbijo, zagotovi najboljša mogoča pomoč.

 

za strokovnjake integrativne medicine:

– odzivanje na stranko in neprenehno učenje,

– medsebojno spoštovanje in podpora pri interdisciplinarnem delovanju na več ravneh,

– zagotovljena trajna strokovna supervizija,

– osebnostni razvoj, da se zagotovi kakovostna skrb zase in sposobnost v praksi uresničevati načela, ki jih prenašamo drugim in po njih živeti.

 

Pri tem mojem delu mi je v veliko oporo zgled skupinice ameriških kolegov (Bravewell Collaborative), s pomočjo katerih je bil ustanovljen Consortium of Academic Health Centres for Integrative Medicine, s 37 akademskimi ustanovami, ki ponujajo izobraževanje iz integrativne medicine.

Na British College of Integrated Medicine se integrativna medicina ne bo obravnavala kot skupek komplementarnih in alternativnih metod, ampak bo to inovativni študijski program, ki bo združeval biomedicino s široko paleto terapevtskih sistemov. Slušateljem bodo na voljo najnovejša spoznanja in metode, izsledki raziskav in kliničnih študij, na izjemno visoki akademski ravni, česar doslej ni ponudil še noben izobraževalni program iz integrativne medicine na svetu.

Diplomanti bodo postali člani British College of Integrated Medicine, z osvojenim splošnim programom integrativne medicine. Kot člani BCIM se bodo lahko nadalje usposabljali prek kolidža in si tako pridobili dodatno znanje z enega izmed štirih področij:

 

klinična integrativna medicina:

– prehranska in okoljska medicina,

– povezava uma in telesa (Mind-Body Medicine),

– tehnike komplementarne in alternativne medicine, kot npr. akupunktura, homeopatija, zdravilna zelišča, osteopatija, bioenergijsko zdravljenje, delo s telesom,

– specializacija za posamezne bolezni, kot npr. rak, alergije, mentalno zdravje, hormonsko zdravje, bolezni srca,

– pomoč umirajočim;

 

preventivna integrativna medicina:

– zdravo življenje in preprečevanje bolezni;

 

akademska specializacija iz integrativne medicine:

– poučevanje,

– raziskave,

– pisanje;

 

menadžment in vodenje:

– poslovni menedžment na področju integrativne medicine,

– sprožanje učinkovitih zdravih družbenih in političnih sprememb.

Namen je, da bi integrativna medicina sčasoma postala specialistični študij znotraj uradne medicine. Kot je rekel Edward Bach, utemeljitelj cvetne terapije: »Noben človek naj se ne čuti poklicanega, da bi vodil soljudi, dokler na svojem posebnem področju znanja ni bolj izkušen kot njegovi privrženci, naj bo na vojaškem, političnem ali katerem koli drugem področju bivanja. Iz tega sledi: Da si lahko svetovalec in vodja v stiskah, težavah, bolezni, preganjanju in tako naprej, moraš vedeti več o the stvareh in imeti večje izkušnje, kot bodo tvojim privržencem kdaj koli dane.”

 

D.Z., objavljeno v reviji AURA št. 234, februar 2009

Fotografija: Rosy Daniel